Dr. Vinko Gorenak na svojem blogu: Kako sta se Aleš Zalar in Berislav Popov v odsotnosti »objela«

Berislav Popov je tisti jugo oficir, ki je s svojo jugo vojsko, v naši osamosvojitveni vojni, leta 1991 iz Hrvaške, s svojo tankovsko kolono, krenil proti Gornji Radgoni. Neusmiljen je bil. Na njegovi poti se je streljalo in goreli so mnogi objekti. V Gornji Radgoni pa sta pod njegovimi streli umrla dva civilista, v svojem blogu piše dr. Vinko Gorenak. Ob bežnem pogledu na naslov tega prispevka, ste se verjetno vprašali kaj imata skupnega nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in nekdanji jugo oficir Berislav Popov. Na videz prav ničesar, saj je Aleš Zalar že več kot štiri leta bivši pravosodni minister, Berislav Popov pa je že več kot 25 let bivši oficir nekdanje jugo vojske. Če logično sklepate in si odgovorite, da omenjena nimata nič skupnega imate na prvi pogled popolnoma prav. Toda v bistvu se hudo motite. Aleš Zalar in Berislav Popov se verjetno osebno ne poznata imata pa veliko skupnega.

Berislav Popov je tisti jugo oficir, ki je s svojo jugo vojsko, v naši osamosvojitveni vojni, leta 1991 iz Hrvaške, s svojo tankovsko kolono, krenil proti Gornji Radgoni. Neusmiljen je bil. Na njegovi poti se je streljalo in goreli so mnogi objekti. V Gornji Radgoni pa sta pod njegovimi streli umrla dva civilista.

Aleš Zalar pa je tisti nekdanji pravosodni minister, ki je leta 2011 usodno posegel v Zakon o državnem tožilstvu. Do leta 2011 je bila samostojnost tožilcev pri odločanju vsaj nekoliko omejena. Svoje take ali drugačne odločitve, so tožilci morali verificirati pri svojih nadrejenih. Povedano poenostavljeno, tožilci pri sprejemanju svojih odločitev niso bili popolnoma samostojni. Preden so tako ali drugačno odločitev sprejeli so jo morali verificirati pri nadrejenih tožilcih. Nadrejeni tožilci pa so imeli več pristojnosti nadzora nad odločitvami podrejenih tožilcev, ki so jih lahko tudi korigirali.

Toda od leta 2011 je vse drugače. Aleš Zalar je v vlogi pravosodnega ministra predlagal, Pahorjeva parlamentarna večina v Državnem zboru, pa je sprejela nova zakonska določila. Ta določajo, da je odločitev posameznega tožilca zadnja in dokončna. Nad njo je sicer mogoča revizija nadrejenih tožilcev, toda ta lahko ugotovi nepravilnosti, ne more pa spremeniti odločitve tožilca.

In tu se Aleš Zalar in Berislav Popov še kako neposredno srečata in v odsotnosti tudi »objameta«. Pred nekaj tedni je tožilec v Murski soboti sprejel odločitev, da Berislava Popova ne bo več preganjal, točneje povedano obtožnico zoper Popova, zaradi zažigalnega in morilskega pohoda iz Varaždina v Gornjo Radgono, je umaknil. Berislav Popov je tako postal nedolžen človek.

Posledično upravičeno protestirajo vsa veteranska združenja. Nekaj se je šopirilo celo obrambno ministrstvo in je zahtevalo, da pregon nadaljuje državno pravobranilstvo. Toda odločitev sodišča v Murski Soboti je jasna in dokončna. Nobene pritožbe več, Berislav Popov je nedolžen. Tudi generalni državni tožilec Fišer lahko uvede revizijo postopka odločitve tožilca v Murski Soboti. Ni pomembno kaj bo ugotovil, odločitev tožilca, da umakne pregon zoper Berislava Popova in ga tako naredi nedolžnega, je dokončna.

In kdo je kriv za tako stanje? Aleš Zalar in koalicijska večina SD in DESUS v Državnem zboru, ki je leta 2011 tak zakon sprejela. Glede na to, da je bilo v vojni za Slovenijo nekaj deset mrtvih in glede na to, da nihče od jugo vojske za to še ni bil obsojen (sodišče v Celju je celo odločilo, da jugo vojska ni bila Sloveniji sovražna vojska), se samo po sebi postavlja vprašanje, kdaj bo kdo s strani policije in TO postavljen pred sodišče in obtožen, da je bil v osamosvojitveni vojni za Slovenijo terorist, ki je napad jugo vojsko.

Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.”