Dr. Vinko Gorenak: Minister Klemenčič je zapriseženi lažnivec

Barbara Brezigar je zavrnila selitev Vrhovnega državnega tožilstva v prostore, ki so bili v lasti Igorja Jurija Pogačarja, je v svojem blogu zapisal poslanec SDS dr. Vinko Gorenak. Januarja 2015 sem na tej spletni strani objavil prispevek z naslovom Goran Klemenčič je dokazljivo navadni lažnjivec. V njem sem pisal o tem, kako je Goran Klemenčič v vlogi ministra za pravosodje lagal. Dejal je namreč, da sem mu v vlogi ministra za notranje zadeve leta 2012 onemogočil vse komunikacije s policijo, ko je bil on na položaju predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. To je bila seveda navadna laž, ki jo je takoj demantiral takratni generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Danes, 8. 12., pa se je Klemenčič v Državnem zboru pred kamerami ponovno hudo spozabil in se je ponovno zlagal, tokrat na račun Barbare Brezigar. Leta 2009/2010 je bil Goran Klemenčič državni sekretar Katarine Kresal na Ministrstvu za notranje zadeve. Kresalova je takrat najemala prostore za potrebe NPU. Najela jih je seveda od svojega prijatelja Igorja Jurija Pogačarja za 136.000 evrov mesečne najemnine. Igor Jurij Pogačar pa je banki plačeval kredit, ki ga je najel za to isto stavbo v višini 125.000 evrov mesečnega obroka. Torej je v žep pospravil čistih 11.000 evrov na mesec. Čisti korupcijski posel torej, ki ga je kasneje potrdila tako Komisija za preprečevanje korupcije kot tudi Računsko sodišče. To sem danes, 8. 12., na seji odbora za notranjo politiko državnega zbora očital tudi Goranu Klemenčiču. Ta je bil takrat v vlogi vrhovnega nadzornika najema omenjene stavbe.

In kako se je danes Klemenčič ponovno zlagal? Ko sem mu očital, da je vodil nadzorno skupino za najem stavbe NPU, ki je bila najeta s koruptivnim ravnanjem, je odgovoril, da je v tej nadzorni skupini sodelovala tudi Barbara Brezigar, nekdanja ministrica za pravosodje, nekdanja predsedniška kandidata, ki je leta 2002 prepričala nad 46 odstotkov volilcev in takratna generalna državna tožilka. To je bila seveda debela laž.

Resnica je seveda popolnoma obratna. Vrhovno državno tožilstvo, ki ga je takrat vodila Barbara Brezigar, je takrat že delovalo v modernih in na novo opremljenih prostorih nekdanjega doma jugo vojske, nasproti centralne avtobusne postaje v Ljubljani. Vsi so bili zadovoljni z delovnimi prostori. Kljub temu pa jih je takrat obiskal Boštjan Škrlec, takratni državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ki ga je vodil Aleš Zalar, danes pa generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva. Barbaro Brezigar je prepričeval, da Vrhovno državno tožilstvo pač ne more imeti in ne more delovati v tako slabih prostorih in da je potreben najem novih poslovnih prostorov. Ne boste verjeli, toda uganili ste, predlagal je selitev Vrhovnega državnega tožilstva v prostore last Igorja Jurija Pogačarja. Barbara Brezigar je to seveda zavrnila.

Kot pa že veste sem leta 2012 v vlogi notranjega ministra prekinil pogodbo za najem stavbe NPU z Igorjem Jurijem Pogačarjem  in kriminaliste preselil v cenejšo stavbo državne DSU na Litostrojsko cesto v  Ljubljani. Igor Jurij Pogačar je zato s svojim podjetjem vred v stečaju. Boštjan Škrlec je za nagrado postal generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva, Goran Klemenčič pa je bil nagrajen s položajem pravosodnega ministra. Laže pa še vedno, tako kot je lagal v preteklosti.

Tekst je bil prvotno objavljen tukaj.”