Dr. Vinko Gorenak: "Mi smo se delno osamosvojili 1991, vedno bolj pa čutim potrebo, da mora država narediti še drugi del osamosvojitve"

“Kučan in drugi se ničesar več ne spomnijo, zato pa imamo arhive, da jih mi spomnimo,” je na pogovornem večeru v Vipavi dejal publicist dr. Boštjan M. Turka. Novi v nizu pogovornih večerov Referendum, proti zapiranju arhivov in proti zanikanju resnice je potekal v Vipavi. Govorci so bili poslanka v Državnem zboru Eva Irgl, poslanec v Državnem zboru in nekdanji minister dr. Vinko Gorenak in kolumnist ter raziskovalec dr. Boštjan M. Turk.Poslanka Eva Irgl je najprej povedala, da noveli zakona nasprotujemo, ker izenačuje žrtve in storilce. “Tega v SDS ne bomo nikoli dopustili.” Kot je nadaljevala, jo “poleg tega moti tudi anonimizacija, ki je izjemno dolgotrajen postopek.” Omenila je raziskovalca mag. Igorja Omerzo, ki je omenil, da bi anonimizacija trajala vsaj 125 let. “Minister Grilc je rekel, da bo treba za celotno anonimizacijo porabiti 3 leta, kar pa je popoln nesmisel,” je dejala poslanka.Spomnila je tudi, da vprašanja o polpretekli zgodovini odpirajo tudi na komisiji za človekove pravice, pri čemer vedno naletijo na hude odpore levice, pa tudi ignoranco. Poslanka Irglova je znova povedala, da je veliko gradiv Udbe že uničenih. “Ivan Eržen je dal navodilo za masovno uničevanje arhivskega gradiva. Zato sem vložila kazensko ovadbo zoper njega.” Povedala je tudi primerjavo med našimi in nemškimi arhivi. “Nemška tajna politična policija je uničila 5 odstotkov arhivskega gradiva, pri nas pa kar 80!” Opozorila je, da so v Nemčiji ljudje preprečili uničevanje arhivov, pri nas pa odgovorni za to niso nikoli odgovarjali. “Minister Grilc je vložil ovadbo priti neznanemu storilcu, čeprav je poznal iste dokumente kot jaz. Za mene je to metanje peska v oči,” je sprenevedanje ministra označila Eva Irgl. Poudarila je pomen odprtih arhivov. “Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, je obsojen, da bo napake iz preteklosti ponavljal. Večina evropskih držav, ki je razčistila s preteklostjo, ima danes uspešno gospodarstvo.” Pogosto se omenja tudi možnost dostopa do gradiva prek arhivske komisije, kar pa je zavajajoče. “Arhivska komisija ima diskrecijsko pravico, da sama odloči, ali bo nekemu raziskovalcu dala vpogled v gradivo. Arhivska komisija pa seveda ni nujno naklonjena nekim raziskovalcem.” Na koncu jih je poslanka DZ Eva Irgl povabila h glasovanju v nedeljo, 8. junija, ko bomo množično glasovali PROTI.Poslanec v Državnem zboru RS in nekdanji minister dr. Vinko Gorenak je najprej pohvalil dobro delo poslanke Eve Irgl, ki prihaja iz Vipave. “Njeno delo je pomembno za celotno državo, zato je tudi sam z veseljem prišel na pogovorni večer.” Svojo misel pa je nadaljeval z osamosvojitvijo. “Mi smo se delno osamosvojili 1991. Vedno bolj pa čutim potrebo, da mora država narediti drugi del osamosvojitve.” Dr. Gorenak je povedal, da veliko podsistemov ni dojelo, da živimo v drugi državi. “Eden izmed teh je pravosodje.” Spomnil je na komunistične koncerte v Ljubljani. “Stožice so zunanji znak, da živimo v preteklem sistemu. Sicer se to ne bi moglo zgoditi.” Bil je tudi kritičen do rabe totalirarnih sistemov in se vprašal, kaj bi bilo v Nemčiji, če bi po ulicah hodili z nacističnimi sistemi.“Bivši komunistični sistem je deloval po enopartijskem sistemu. Nasprotnike so 1945 pometali v rove.” Po vojni pa so okrepili SDV, da bi ohranjali svoj položaj. “SDV je bila partijska policija, ki je varovala obstoj komunistične partije. Zato je tudi ubijala politične nasprotnike.” Dr. Vinko Gorenak je spomnil tudi na to, kako so neki navidezno spontani demonstranti vrgli vlado Janeza Janše. “Vse masovne demonstracije so bile usmerjene proti Janezu Janši. Kar je sledilo, je bilo bistveno slabše. Danes živimo vsi slabše, a nikjer nobenega demonstranta!” Omenil je več primerov, kako državo obvladujejo nekatere strukture. Ob koncu je dr. Gorenak poudaril še pomen arhivov. “Arhivi so pomembni, zato je treba glasovati 8. junija PROTI, drugi korak pa bo 13. julija na državnozborskih volitvah. Mi si želimo demokratično zmago in to bo korak k drugemu delu osamosvojitve,” je sklenil dr. Gorenak.Kolumnist in publicist dr. Boštjan M. Turk je začel z lastno izkušnjo. “V arhivih sem pustil veliko časa, zato se zavedam, da je to pomembno za sedanjost, ne samo za preteklost.” Povedal je, zakaj je treba imeti odprte arhive. “Borimo se, da se krivice, ki jih arhiv hrani zapisane in ki so se zgodile v imenu rdeče zvezde, ne bi več nikoli dogajale.” Velik problem pa vidi v tem, kar se dogaja danes po državi. “Mi se nismo notranje osamosvobodili, sprostili. Smo totalitarna, napeta družba. Mediji samo pljuvajo po vsem. Odprite Delo, videli boste, koliko zla je sposoben sproducirati osrednji časopis v državi.” Po besedah dr. Turka medijski prostor ni uravnotežen. “Vse je montirano, mi nimamo ene same resnične povedi v medijih, razno tiste o vremenu.” Kot je dejal, se “resnica popravlja tako, da se ljudem dnevno pere možgane.” Dr. Boštjan M. Turk je povedal, zakaj se nekateri bojijo odprtih arhivov. “Vodilni politiki so imeli prste pri umorih, zato se bojijo brskanja po arhivih. Kučan se ničesar več ne spomni, zato imamo arhive, da jih spomnimo.” Dr. Turku se zdi nenormalno, da se nekdanji vodilni ne znajo opravičiti in da jim nič ni žal. “Nekateri se želijo prikazati kot odrešeniki Slovenije, če ne cele Zemlje. Niso pa nobeni svetniki. Zato so jim arhivi tako strahotno v napoto. Bili so površni, pametni pa ne, saj so na vrh prišli, ker so bili do konca pokvarjeni.” Kolumnist in publicist Boštjan M. Turk je povedal, zakaj morajo biti arhivi odprti. “Arhivi morajo ostati na istem nivoju kot 2006, to je vprašanje naše normalnosti. Do normalnosti države pridemo samo, če strice iz ozadja pospravimo zares v ozadje. 8. junija lahko naredimo nekaj temeljnega,” zato je ljudi množično pozval k udeležbi.