Dr. Vinko Gorenak: Koalicija je sestavni del načrtnega slabega preiskovanja bančne luknje

Na današnji izredni seji poslanke in poslanci na pobudo poslanske skupine SDS razpravljajo o odkrivanju in preiskovanju sumov kaznivih dejanj, vezanih na tako imenovano bančno kriminaliteto. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec dr. Vinko Gorenak.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Današnja seja se mogoče komu zdi, vsaj koaliciji, nepotrebna, sodeč po tem, da je na odboru zavrnila vse sklepe, pa vendarle je potrebno reči, da gre verjetno za enega največjih problemov v zgodovini države, če želite. Namreč, izginilo je 5 milijard ali 2500 evrov na vsakega državljana Republike Slovenije. Vsled tega smo predlagatelji predlagali izredno sejo državnega zbora s predlogom sklepov, ki jih bom na koncu tudi povedal. Moram pa reči, da so bili vsi sklepi zavrnjeni na seji odbora, ker se koaliciji to vprašanje očitno ne zdi potrebno obravnavati

Če pa vas spomnim, je treba reči takole. Decembra 2013, kot veste, so bili narejeni tako imenovani stresni testi, ki so jih opravili tudi mednarodni strokovnjaki in enostavno temu je Republika Slovenija sledila in takratna vlada je v banke, tri največje banke, vložila nekaj nad 3 milijarde davkoplačevalskega denarja. Če k temu prištejemo še DUTB in prenos na DUTB, je 1.676.000, če k temu prištejemo še odpis podrejenih finančnih inštrumentov 400 milijonov in nekaj, dobite fantastičnih 5 milijard evrov, ki so postali torej naš velik problem. Znotraj tega pa je treba zelo jasno reči, da je večina ali pa velik del teh kreditov predstavlja tako ali drugače lahko kazniva dejanja in danes, nekaj let po tem, pravzaprav ugotavljamo, da se na tem področju v smislu pregona kaznivih dejanj ni zgodilo kaj dosti ali skoraj nič.

Zgledovati bi se morali po Islandiji

S precej podobno situacijo se je srečevala pred časom Islandija. Islandija je tudi mala država, vsi se med seboj poznajo, vsi so med seboj v sorodu, kot so rekli, kot so poročali nekateri mediji, in tudi tam je bil velik problem, izjemno velik problem, kako preiskovati to bančno luknjo. Sodeč po tem, kar je poročala prva preiskovalka Eva Joly in kar je poročal naš konzul Vladimir Lužnik, je stvar na Islandiji potekala povsem drugače kot v Republiki Sloveniji. Na Islandiji so se lotili najprej vodstev bank. To je tudi logično. Vodstva bank so tista, ki postavljajo pogoje kreditiranja, ki tudi odločajo v najpomembnejših zadevah na tem področju. Lotili pa so se, ne boste verjeli, celo predsednika vlade. Predsednika vlade zato, ker so mu očitali, da ni sklical seje vlade na to temo, da bi pospešil postopke na tem področju. No saj, sedaj predsednik sicer kazensko ni odgovarjal, zato pa so se problema lotili na naslednji način.

84 preiskovalcev je delovalo na Islandiji, usmerjal jih je izkušen tožilec, en sam, začeli so leta 2009. In po nekaj letih je pravzaprav s kazenskimi ovadbami pred sodišče postavljenih in obsojenih nad 80 % sredstev, ki so bila vložena oziroma ki so izginjala v njihovih bankah. Poudarjam, nad 80 % ljudi gledano skozi sredstva slabih kreditov, povedano po domače, je za zapahi, gospe in gospodje. Ali razumete? Za zapahi so. Pomeni, da je policija opravila svoje delo, da so preiskovalci opravili svoje delo, da so tožilci opravili svoje delo in da so sodišča opravila svoje delo.

Kako pa je pri nas? Jaz mislim, da se javnost lahko zamisli nad stanjem v državi, še bolj pa nad stanjem v koaliciji, ki ni pripravljena sprejeti sklepov na temo, kakršno smo predlagali. Še v času, ko sem sam opravljal naloge notranjega ministra, torej v drugi Janševi vladi, smo tožilcem in preiskovalcem odstopili poročilo Banke Slovenije, ki je nakazovalo na približno, če se prav spomnim, 3 milijardno bančno luknjo. To je torej bilo leta 2012. Leta 2012 v času, ko sem sam opravljal naloge ministra smo na novo zaposlili in na novo usposobili 20 preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada. Kasneje je bilo zaposlenih 20 novih tožilcev po Sloveniji zato, da so lahko koncentrirali izkušenejše na specializirano tožilstvo. Sedaj pa poglejte rezultate, vse te strašne zgodbe zaposlovanja, preiskovanja in dela, rekel bi nedela.

Jože Kozina, tožilec, je 25. februarja lani rekel, koliko protipravne premoženjske koristi pa bomo dobili iz vsega tega. Saj poznate, Šrot 150 milijonov, praktično nič, Kordiš 130 milijonov nič, Zvon 1 holding, Zvon 2 holding 120 milijonov, nič. Prve sodbe, to so besede Kozine iz leta 2015, bomo lahko dobili čez 10 ali pa 15 let, pa bodo prve tudi oprostilne, potem pa obsodilne ali najprej obsodilne in nato oprostilne, tako pač je v našem pravnem sistemu. Naj vas opozorim, da je tožilka, preiskovalka Joly zelo jasno povedala, v kolikor se tovrstna kriminaliteta oziroma koliko se te vrstne stvari ne končajo v 6 letih, je že vprašanje kršitev in vprašanje odločanja tudi na nivoju ESČP.

Majhenič, šef Nacionalnega preiskovalnega urada, 25. februarja letos: »Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov tako imenovanih bančnih kaznivih dejanj. Skupna ocenjena škoda je 779 milijonov. Doslej smo zaključili 138 primerov, podali smo 96 kazenskih ovadb.« Torej, če rečem, policija miga, nekaj miga. Majhenič pravi še takole: »Šele sodna praksa bo dejansko pokazala ali gre pri slabi bančni praksi v resnici tudi za kazniva dejanja. Dejstvo je, da so se osumljeni bančniki in tožilci pomerijo ob pomoči več deset odvetnikov in tako dalje in tako dalje.« Skratka, njegova izjava nakazuje na problem in nakazuje na to, da s temi ovadbami kaj veliko na sodiščih ne bo.

Šef specializiranega tožilstva Furlan pa je 27. maja povedal tole: »Kar se tiče bančnega kriminala bi rad povedal, da smo vložili 8 zahtev za preiskavo 26 fizičnih oseb in 4 obtožne predloge zoper 11 oseb.« Gre za premoženjsko škodo 130 milijonov. Eden od teh primerov je bil tudi končan. To je znani primer Dimic z oprostilno sodbo. Tudi to vemo.

Koalicija je proti hitrejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju bančne kriminalitete

Torej mi smo predlagali, javnosti moram to povedati predvsem, resnica mora priti do javnosti. Kaj smo predlagatelji predlagali. Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju odkrivanje pregona kaznivih dejanj, bančne kriminalitete vezanega na bančno luknjo, koalicija pravi ne. Gospe in gospodje, vi ste rekli ne, kaj pol danes tukaj sedite, če ste rekli ne, da se niste seznanili.

Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi analizo stanja na področju preiskovanja kaznivih dejanj bančne luknje vezane na bančno luknjo. Torej Državni zbor predlaga Vladi, da analizira stanje, vi ste rekli ne, vi ste rekli ne.

Naprej, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da na osnovi ugotovitev analize iz 2. točke tega priporočila pripravi načrt učinkovitih ukrepov, ki bodo pospešili odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj bančne luknje. Se pravi državni zbor priporoča vladi, da na osnovi analize stanja, na osnovi analize stanja pripravi načrt, kako priti na Islandijo ali po domače povedano, kako se vsaj približati modelu preiskovanja kriminalitete bančne luknje, tistemu modelu, ki je na Islandiji obrodil sadove, bomo rekli, in vi ste temu rekli ne.

Še četrti sklep, državni zbor pričakuje, da bo vlada za analizo in načrtom ukrepov seznanila državni zbor in vi ste temu rekli ne.

Glejte zdaj jaz opažam trezne glave tudi znotraj koalicije, tukaj pa tam se oglasijo, tukaj pa tam povedo svoje, ampak ali je razumno dejanje, ali je to razumno, da državni zbor reče Vladi ni treba narediti nobene analize in nič ni treba ukrepati na področju preiskovanja bančne luknje, ali je to razumno. Gospe in gospodje včasih so rekli, da sta tisti, ki denar krade, pa tisti, ki vrečo drži, da sta si enaka, in jaz mislim, da ste vi zraven, da je koalicija sestavni del načrtnega ne preiskovanja ali pa slabega preiskovanja bančne luknje in vse kriminalitete na to temo. In sem globoko prepričan, da se v obdobju 2004-2008 na kakšni podobni seji kaj takega ne bi zgodilo, da bi takratna koalicija rekla ne, nismo se seznanili in ne želimo, da pospešimo preiskovanje bančne luknje. Gospe in gospodje to je popolnoma nerazumljivo, to je popolnoma nerazumljivo.

Kaj je nekoč zapisal Goran Klemenčič

Mi moramo preprosto priti do tega, seveda, nastane eno drugo vprašanje tudi, to je vprašanje, to je vprašanje zakonodaje naše na tem področju, vendar če se jaz prav spomnim tamle leta 2013, ko je KPK z gospodom Klemenčičem se poslavljala in spisala eno fantastično pismo in v točki številka 2 pravijo mislim, da je, gospod Klemenčič tukaj, ja v točki številka 2 pravijo, da je treba se takoj lotiti preiskovanja bančne luknje in da je to treba peljati na način, ki bo javnosti dostopno iz vidika informacij in da je treba narediti nekaj podobnega, nekaj podobnega kot je naredila Islandija. Torej zdaj se sprašujem kaj in kako, zdaj pa, ko je, gospod Klemenčič, ko ima pa škarje in platno, kot se temu reče, vsaj iz vidika zakonodaje pa še česa pa se ta koalicija ni pripravljena niti seznaniti, kaj šele narediti nek načrt na vladni ravni, da bi ta načrt zaživel, da bi ta načrt prišel v prakso in da bi ta načrt prinesel neke rezultate. Ja zdaj to je pa malo hecno, enkrat takšna maska, drugič pa drugačna maska. Ko si v službi, je treba narediti to, to, to, to, ko pa si v neki drugi službi, kjer bi to lahko naredil, pa ne, nič od tega.

Gospe in gospodje, gre za po moji oceni in po naši oceni in oceni predlagateljev za eno najpomembnejših tem te države, 2500 evrov po državljanu Republike Slovenije je velik denar, 5 milijard je veliko. Vsi tisti, ki pa so storili kazniva dejanja in stojimo za temi 5 milijardami, pa še vedno hodijo po Sloveniji in še vedno odločajo in še vedno vodijo banke, če želite, nadzirajo banke in tako dalje. Tudi o transparentnem kadrovanju je takrat pisal gospod Klemenčič, ampak o tem nekoliko več kasneje iz klopi. Hvala lepa.