Dr. Vinko Gorenak: "Ko 246 besed Resolucije ELS razgali slovensko pravosodje."

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je komentiral nekatere odzive vidnih predstavnikov pravosodja na Resolucijo Evropske ljudske stranke o Sloveniji. NJegov komentar objavljamo v nadaljevanju. Takoj po objavi resolucije Evropske ljudske stranke (v nadaljevanju ELS) o stanju v Sloveniji sem razmišljal, kdo in kako se bo odzval. Povsem pričakovani so bili odzivi političnih strank in njihovih pripadnikov tako v domačem, kot tudi v evropskem prostoru. Teh nastopov in odzivov v nadaljevanju ne bom analiziral.

Kdo se oglaša in zakaj?

Pomemben del resolucije se nanaša na pravosodje. Predstojniki pravosodnih sistemov drugih držav se v takih primerih ne bi oglašali, bi pa se zamislili nad sporočilom daleč najmočnejše politične sile EU, analizirali bi lastne napake in skušali ugotoviti, kako stvari izboljšati. Ker pri nas seveda ni nič tako kot v državah EU, sem že takrat predvideval, da se bosta oglasila predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša in Vrhovni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Pri nas se pač ti dve funkciji v veliko večji meri vežeta in sta vezani na levo politično opcijo, ki ju je imenovala na položaj, ki ga v drugih državah EU nikoli in nikdar ne bi zasedla, saj sta oba med tistimi, ki so pri svojem delu pred letom 1990 kršili človekove pravice. Zakon sicer pravi, da v takih primerih ne bi smela biti imenovana niti na funkcijo sodnika ali tožilca, toda tega zakona pri nas pravosodni sistem tako ali tako nikoli ni spoštoval. Nisem pa predvidel, da se  bo oglasil nekdanji predsednik države Danilo Türk. Zdelo se mi je, da smo se ga vendarle tako ali drugače odkrižali na predsedniških volitvah. In kaj so nam danes sporočili ti »velepomembni« možje Slovenije? Vsi trije nam sicer v ločenih sporočilih, toda v povsem usklajenem političnem jeziku sporočajo naslednje: politične stranke se morajo vzdržati komentiranja sodnih postopkov, komentiranje je v nasprotju z načeli neodvisnosti sodstva, da gre za nedopusten pritisk na pravosodje in podobne, v našem prostoru učinkovite, medijske spine, v državah  EU pa navadne politične floskule. In kdo so ti trije »velepomembni« možje Slovenije?

Gre za daleč najbolj odgovorne ljudi, za nedelovanje ali slabo delovanje našega pravosodnega sistema, ki že dve desetletji ali več velikemu delu naših državljanov sistematično in permanentno krši človekove pravice. Seveda imam v mislih Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in svoboščin, ki v šestem členu pravi takole:  »Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno, ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče«. Povsem jasno je, da je to določilo omenjene konvencije v zelo veliko primerih kršeno. To potrjujejo tudi številne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki Sloveniji že več let nalaga plačilo odškodnin zaradi sojenja v nerazumno dolgih rokih, ki pa jih plačajo davkoplačevalci. Plačajo jih vsi državljani, ki v Sloveniji na letni ravni namenijo 89 evrov za delovanje pravosodnega sistema, povprečen državljan drugih držav EU pa plača 42 evrov na letni ravni, mnogi pa celo samo okoli 22 evrov. Morda ste se vprašali, zakaj sem med odgovorne za delovanje pravosodnega sistema uvrstil tudi bivšega predsednika države. Preprosto zato, ker je prav on tisti, ki izbira in predlaga postavitev večjega dela članov Sodnega sveta, kot tudi Državnotožilskega sveta. Nič čudnega torej, da so se oglasili prav Masleša, Fišer in Türk. Če mački stopiš na rep, pač zacvili.

Kaj pravi Resolucija o našem pravosodju?

Nič takega, kar ne bi že vedeli ali povedali. Najprej Resolucija povzema to, kar je že maja 2013 zapisala Evropska komisija, da je stanje v slovenskem pravosodju nezadovoljivo. Nadalje izraža zaskrbljenost nad obsodbo Janeza Janše na prvi stopnji in pričakovanje po poštenem in v treh mesecih opravljenem sojenju na drugi stopnji. Svet Evrope in OVSE poziva k spremljanju sojenja ter izraža potrebo po nepristranskem in hitrem sojenju v vseh državah EU. Če ta del teksta Resolucije primerjamo z odzivi treh »velepomembnih« mož, ki le za slovenske medije in slovensko politično levico predstavljajo »veleavtoritete«  Slovenije, avtorjem Resolucije odrekajo pravico, da bi sploh govorili ali pisali, ker je njihovo govorjenje ali pisanje v nasprotju z načeli neodvisnega sodstva in predstavlja pritisk na sodstvo. Težka zahteva do evropskih demokratov, značilna za predstavnike totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Kdo so avtorji Resolucije in kako je nastala?

Če je takoj po objavi Resolucije, sodeč po poročanju naših medijev, šlo za minimaliziranje njenega pomena, pa je z odzivom treh »velepomembnih« mož Slovenije Resolucija sedaj pridobila na teži. Le zakaj bi se sicer tako »velepomembni« možje Slovenije sploh odzvali in premaknili iz udobnih foteljev. Njen pomen so očitno prepoznali z manjšo zamudo. Resolucija ni nastala kar tako. ELS se je pred tem temeljito seznanila s stanjem v Sloveniji. K nam je poslala posebno delegacijo, ki jo je vodil  Jerzy Buzek, nekdanji predsednik poljske vlade in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta. Delegacija je opravila pogovore s predsednikom republike, vodstvi parlamentarnih strank, člani vlade, evropskimi poslanci, predstavniki različnih civilno – družbenih organizacij, medijev, nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je spisala obtožni predlog v zadevi Patria, ter zadnjim predsednikom slovenskih komunistov dr. Cirilom Ribičičem. Resolucija je bila nato predlagana v predsedstvu ELS in sprejeta na skupščini ELS povsem soglasno. Tam pa sedita tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy  in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Omenjena politika pač nista predstavnika neke politične “frakcije” ampak sta dva najpomembnejša predstavnika EU. ELS ima 73 članic iz vse Evrope, njeni člani pa vodijo večino vlad v državah EU, med njimi je tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ker je bila Resolucija sprejeta soglasno je bila torej sprejeta v imenu vseh 73 članic.

Naši trije »velepomembni« možje imajo sodeč po poročanju večine naših dominantnih medijev torej domnevno prav. Kaj pa Jerzy Buzek, nekdanji predsednik poljske vlade in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta? Kaj pa predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije  Jose Manuel Barroso? Kaj pa nemška kanclerka Angela Merkel? Ali jih naši »velepomebni« možje in predstavniki naše leve politične opcije v teh funkcijah priznavajo in se jim klanjajo samo dopoldan, ko pa popoldan soustvarijo Resolucijo o stanju v Sloveniji, so pa navadni diletanti in umazanci Evropske politične desnice, ki nedopustno pritiskajo na naše sodstvo. Ne, ne gospodje »velepomembni« možje Slovenije in drugi predstavniki slovenske politične levice. Tako ste se lahko obnašali v nekdanji Jugoslaviji. Tako se še lahko obnašate v medijsko enoumni krajini Slovenije danes, tudi v Stožicah še lahko pojete slavospev komunizmu in imate Evropo za tolpo lopovov ter jo  razglašate za kapitalistično ravbarsko bando. Za demokratično Evropo takšno obnašanje ni primerno.