Dr. Vinko Gorenak: "Kaj imajo skupnega sodstvo Weimarske republike, Hitlerjeve Nemčije in Slovenije?"
sreda, 19. 11. 2014“V današnjem Masleševem sodstvu dobiva sodstvo Weimarske republike in Hitlerjeve Nemčije, neverjetno podobnega naslednika,” je v svojem blogu zapisal dr. Vinko Gorenak. Weimarska republika je uradno ime za Republiko Nemčijo, ki je nastala po prvi svetovni vojni, točneje 09. 11. 1918, ko so jo v Berlinu razglasili pod vodstvom zmernega socialista Friedericha Eberta. Tamkajšnja voljena narodna skupščina se je sestala januarja 1919 v mestu Weimar, po tem mestu ima ime tudi republika. Eberta so izvolili za prvega predsednika, ki pa ga je leta 1925 nasledil Paul von Hindenburg. Kasneje je sledilo Hitlerjevo obdobje Nemčije. In kaj imajo skupnega sodstvo Weimarske republike, Hitlerjeve Nemčije in Slovenije? Kaže da veliko.
Weimarska republika je namreč na področju pravosodja naredila usodno napako. Cesarjeve sodnike je pustila na položajih, čeprav so odkrito sovražili republiko. Vso obdobje obstoja republike so namreč vneto preganjali levičarje in priviligirali desničarje. Ko je prišel na oblasti Hitler, ga je tako že čakalo njemu naklonjeno sodstvo.
Pred 81. leti so ognjeni zublji zajeli nemški Reichstag. Sledil je vzpon Hitlerja na oblast. Toda požig Reichstaga se je znašel tudi v tedanjih sodnih mlinih. Ko so bili sodnikom predloženi dokazi o tem, da so požar podtaknili Hitlerjivi nacisti, so ti reagirali nenavadno. Sodniki so odločili, da »strankina (Hitlerjeva) visoka etična načela izključujejo vsako možnost storitve takega dejanja«. Povejmo to še poenostavljeno. Danes vsi vemo, da so požar Reichstaga podtaknili Hitlerjevi nacisti, takratni Hitlerju naklonjeni sodniki, pa so kaj takega v naprej izključili, zaradi domnevno visokih moralnih načel Hitlerjeve stranke. Vas tako početje na kaj spominja? Mene seveda spominja na moderne čase sedanjega slovenskega pravosodja.
Podobno kot za časa Weimarske republike, smo tudi v Sloveniji po letu 1990 v veliki večini podelili trajen sodniški mandat sodnikom, ki so sodili v prejšnjem enopartijskem sistemu. Situacija je identična časom Weimarske republike. Takratni sodniki so sovražili republiko, prisegali so cesarju in posledično so neusmiljeno preganjali levičarje in priviligirali desničarje. Naše sodstvo pa je večinsko še vedno naklonjeno levičarjem, kot naslednikom nekdanjega enopartijskega sistema, hkrati pa odkrito in skrajno pristransko deluje proti desničarjem, še posebej proti SDS. Naj za tako mojo trditev navedem nekaj dokazov, ki neverjetno spominjajo na tisto sodbo o požigu Reichstaga. Naj navedem nekaj primerov:
?Leta 2010 so se pojavili očitki, da je takratni kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča Branko Masleša sodeloval pri verifikaciji ubojev na meji z Italijo, ki so jih zagrešili vojaki jugoslovanske vojske. Občni seji vrhovnih sodnikov je svoje videnje o tem predstavil tudi kandidat za predsednika Branko Masleša. Vrhovni sodniki so na besedo verjeli Branku Masleši in zapisali »da je kandidat ustrezno in prepričljivo zanikal obtožbe, da je sodeloval pri verifikacijah ubojev«. Vrhovni sodniki so torej slepo verjeli besedam kandidata Branka Masleše in ne drugim pričam med njimi ustavnemu sodniku Janu Zobcu, ki je bil v času ubojev Maslešev sodelavec.
?Pred slabim mesecem dni je Franci Matoz odvetnik Janeza Janše v zadevi Patria podal predlog za izločitev Branka Masleše iz odločanja v tej zadevi, saj naj bi Masleša v nekem gostinskem lokalu dejal, da je treba Janšo »zjebati«. Zakonca Marvin sta te besede slišala in sta to izjavo Masleše pod zaprisego kazenske odgovornosti verificirala tudi pri notarju. In kaj so naredili vrhovni sodniki na občni seji? Zapisali so »da verjamejo Masleši, da tega ni izrekel in da tak vulgaren besednjak ni v navadi njihovega predsednika Masleše«.
?Mariborski sodnik Boštjan Polegek je ob zavrnitvi zahteve za alternativno prestajanje zaporne kazni Franca Kanglerja zapisal: »Obstaja nevarnost, da bi se vrnil v politično življenje«…«S svojimi dejanji je bil nagrajen s tem ko je postal državni svetnik, kar je v demokratični državi nedopustno«. Kot da bi sodniki odločali o tem kdo lahko kandidira na volitvah in kdo je lahko izvoljen. Groba kršitev ustave s strani sodnika, ki se mu seveda ni zgodilo nič.
Je potrebna še kaka primerjava? Mislim da ne. V današnjem Masleševem sodstvu dobiva sodstvo Weimarske republike in Hitlerjeve Nemčije, neverjetno podobnega naslednika.Prispevek je bil prvotno objavljen na spletni strani dr. Vinka Gorenaka.
Weimarska republika je namreč na področju pravosodja naredila usodno napako. Cesarjeve sodnike je pustila na položajih, čeprav so odkrito sovražili republiko. Vso obdobje obstoja republike so namreč vneto preganjali levičarje in priviligirali desničarje. Ko je prišel na oblasti Hitler, ga je tako že čakalo njemu naklonjeno sodstvo.
Pred 81. leti so ognjeni zublji zajeli nemški Reichstag. Sledil je vzpon Hitlerja na oblast. Toda požig Reichstaga se je znašel tudi v tedanjih sodnih mlinih. Ko so bili sodnikom predloženi dokazi o tem, da so požar podtaknili Hitlerjivi nacisti, so ti reagirali nenavadno. Sodniki so odločili, da »strankina (Hitlerjeva) visoka etična načela izključujejo vsako možnost storitve takega dejanja«. Povejmo to še poenostavljeno. Danes vsi vemo, da so požar Reichstaga podtaknili Hitlerjevi nacisti, takratni Hitlerju naklonjeni sodniki, pa so kaj takega v naprej izključili, zaradi domnevno visokih moralnih načel Hitlerjeve stranke. Vas tako početje na kaj spominja? Mene seveda spominja na moderne čase sedanjega slovenskega pravosodja.
Podobno kot za časa Weimarske republike, smo tudi v Sloveniji po letu 1990 v veliki večini podelili trajen sodniški mandat sodnikom, ki so sodili v prejšnjem enopartijskem sistemu. Situacija je identična časom Weimarske republike. Takratni sodniki so sovražili republiko, prisegali so cesarju in posledično so neusmiljeno preganjali levičarje in priviligirali desničarje. Naše sodstvo pa je večinsko še vedno naklonjeno levičarjem, kot naslednikom nekdanjega enopartijskega sistema, hkrati pa odkrito in skrajno pristransko deluje proti desničarjem, še posebej proti SDS. Naj za tako mojo trditev navedem nekaj dokazov, ki neverjetno spominjajo na tisto sodbo o požigu Reichstaga. Naj navedem nekaj primerov:
?Leta 2010 so se pojavili očitki, da je takratni kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča Branko Masleša sodeloval pri verifikaciji ubojev na meji z Italijo, ki so jih zagrešili vojaki jugoslovanske vojske. Občni seji vrhovnih sodnikov je svoje videnje o tem predstavil tudi kandidat za predsednika Branko Masleša. Vrhovni sodniki so na besedo verjeli Branku Masleši in zapisali »da je kandidat ustrezno in prepričljivo zanikal obtožbe, da je sodeloval pri verifikacijah ubojev«. Vrhovni sodniki so torej slepo verjeli besedam kandidata Branka Masleše in ne drugim pričam med njimi ustavnemu sodniku Janu Zobcu, ki je bil v času ubojev Maslešev sodelavec.
?Pred slabim mesecem dni je Franci Matoz odvetnik Janeza Janše v zadevi Patria podal predlog za izločitev Branka Masleše iz odločanja v tej zadevi, saj naj bi Masleša v nekem gostinskem lokalu dejal, da je treba Janšo »zjebati«. Zakonca Marvin sta te besede slišala in sta to izjavo Masleše pod zaprisego kazenske odgovornosti verificirala tudi pri notarju. In kaj so naredili vrhovni sodniki na občni seji? Zapisali so »da verjamejo Masleši, da tega ni izrekel in da tak vulgaren besednjak ni v navadi njihovega predsednika Masleše«.
?Mariborski sodnik Boštjan Polegek je ob zavrnitvi zahteve za alternativno prestajanje zaporne kazni Franca Kanglerja zapisal: »Obstaja nevarnost, da bi se vrnil v politično življenje«…«S svojimi dejanji je bil nagrajen s tem ko je postal državni svetnik, kar je v demokratični državi nedopustno«. Kot da bi sodniki odločali o tem kdo lahko kandidira na volitvah in kdo je lahko izvoljen. Groba kršitev ustave s strani sodnika, ki se mu seveda ni zgodilo nič.
Je potrebna še kaka primerjava? Mislim da ne. V današnjem Masleševem sodstvu dobiva sodstvo Weimarske republike in Hitlerjeve Nemčije, neverjetno podobnega naslednika.Prispevek je bil prvotno objavljen na spletni strani dr. Vinka Gorenaka.