Dr. Vinko Gorenak: Gospe in gospodje, prevzemite odgovornost!

»Izredne razmere je ustvarjala slovenska politična levica 20. 6. 2014,« je na seji Državnega zbora poudaril poslanec. Poslanke in poslanci so na seji Državnega zbora obravnavali paket predlogov sprememb volilne zakonodaje. Stališče poslanske skupine SDS je podal poslanec dr. Vinko Gorenak.V nadaljevanju objavljamo magnetogram nastopa dr. Vinka Gorenaka (ni avtorizirano).»Pred nami je paket tako imenovane volilne zakonodaje. Moja naloga je, da skušam predstaviti stališče Poslanske skupine SDS. Govorimo torej o Zakonu o volitvah v Državni zbor, Zakonu o poslancih, Zakonu o Državnem svetu, Zakonom o vladi in pa Zakonu o volitvah predsednika republike.Za uvod naj se vprašam, kakšno pa je bilo stanje na tem področju od leta 1990 do 2014. Nič nismo imeli na tem področju in nič dramatičnega se ni zgodilo. Omejitev z vidika obsojenosti pri kandidaturah ni bilo. Zakaj? Tudi nekatere druge države imajo tako stanje. Res je, da je prevladujoče stanje, tako kot je bilo povedano že do sedaj, da so omejitve. Vendar imamo tudi države, kjer omejitev ni, kjer gre preprosto za to, da zaupajo ljudem, da pač nekdo, ki je pravnomočno obsojen, ne bo izvoljen v Državni zbor ali pa ne bo izvoljen na neko drugo funkcijo, kot je funkcija župana ali kaj podobnega. Vendar je Slovenija nekoliko drugačna.Tisti, ki vas je zmotil, je dobil daleč največ glasov med vsemi, ki tukaj danes sedimo. Kaj se je torej zgodilo v letu 2014? Kaj je bilo tako dramatičnega, da je Zavezništvo Alenke Bratušek vložilo pravzaprav paket zakonov. To je že drugi paket zakonov, prvega smo obravnavali in kot veste zavrnili. Zgodilo se je to, da je bil v Državni zbor poleg gospoda Battellija izvoljen tudi Janez Janša in to v vseh mandatih. Še več, Janez Janša je bil takrat v zaporu in dobil je 6116 glasov. Gospe in gospodje, daleč največ med vsemi, ki tukaj sedimo. Daleč največ. Ljudje so torej zaupali njemu in ne pravosodju. In nič drugega.Za primerjavo, gospod Hanžek je dobil 1210 glasov. Gospod Jani je dobil 701 glas. In potem tisti, ki so vložili ta paket zakonodaje, ki so dobili po 701 glas, mečejo iz parlamenta tistega, ki jih je dobil 6116. Vseh 6 izvoljenih poslancev Združene levice skupaj je dobilo 5494 glasov, ali 915 v povprečju na enega. Oseba, ki so ji ljudje največ zaupali, torej Janez Janša, je dobila 6116 glasov. Vsi štirje izvoljeni gospodje in gospa iz Zavezništva Alenke Bratušek so dobili 3247 glasov v povprečju 811. In ti gospodje so naredili poskus odstranitve iz Državnega zbora nekoga, ki je dobil pač največ glasov.Kakšna je bila reakcija? Torej Zavezništvo Alenke Bratušek je vložilo vse zakone, ki sem jih omenil tudi že prej. Je pa pravzaprav to tudi logično, ker je to neke vrste nagonska reakcija samoohranitve. Saj to je to na nek način razumljiva zadeva. Vlada je bila takrat proti tem zakonom, Zakonodajno-pravna služba tudi, opozicija tudi, SMC je bila tudi proti, zakoni so bili zavrženi. Razumem pravzaprav, da so bili ti zakoni sploh vloženi iz razloga samopreživetja stranke Zavezništva Alenke Bratušek. Rezultat te reakcije je bil seveda tak, da je Združena levica podprla tisti paket zakonodaje, kar je tudi popolnoma razumljivo. Kar sem prej povedal, 5494 glasov dobi šest poslancev, napram tistemu, ki so ga metali iz Državnega zbora, ki je dobil 6116. Vse je torej razumljivo, tako in drugače se je treba rešiti Janeza Janše, vsa sredstva so dovoljenja, zloraba inštitucij je nujno potrebna. To se je dogajalo lansko leto, tudi s to zakonodajo.Zanimivo je, da je SMC zavrnila to zakonodajo. Ampak iz prestižnih razlogov, ne iz kakšnih vsebinskih razlogov, ker pač si verjetno stranka, ki ima največji delež v Državnem zboru, težko privošči, da podpre nek zakon, ki ga vložijo štirje poslanci. Ampak vsebinske želje so ostale iste, eliminacija Janeza Janše iz političnega življenja, to pa je tisto, kar je skupno vsem vam, ki ste vložili tudi drugi paket zakonodaje. Za to obstaja pravzaprav veliko razlogov, naj navedem enega samega, namreč paket zakonodaje, ki je bil vložen, je imel logično nadaljevanje v odvzemu mandata Janeza Janši.Gospod Cerar je pred volitvami govoril pravna država, človekove pravice, enako za vse, poštenost v politiki, Ustava in tako dalje in tako dalje. Vse to je bilo v trenutku takrat pozabljeno. Poteptano je bilo pravo. Poteptane so bile človekove pravice, nič ni bilo več govora o enakosti za vse, poštenosti v politiki ali Ustavi ali človekovih pravicah, nič, nič to več ni veljalo po volitvah. Projekt odvzema mandata Janezu Janši kot projekt nadaljevanja te zakonodaje ali pa predhodnice današnje, ki jo obravnavamo, se je nadaljeval. Gospod Cerar je iz še tiste retorike, ki jo je imel pred volitvami, nenadno spremenil retoriko, “zapornik ne more biti poslanec” je grmel, zanimivo. Pozabil je na vse tiste floskule, ki jih je izrekel pred volitvami.Vendar se je SMC v neki čudni maniri, da bo našel nek izgovor, neko pravno mnenje, kako je s pravnimi mnenji vemo v tej državi. Dobiš tako pravno mnenje, kot ga naročiš in toliko denarja, kolikor daš za njega, takšno tudi bo, tako pač je, vsaj pri nekaterih pravniki, ki sami sebi pravijo, da so pravni strokovnjaki. Imenovana je bila skupina pravnikov, gospod Dino Bauk, Franc Grad, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič, Aleš Zalar, verjetno za denar, to še ne vem ali ste ga plačali ali ne, ampak enkrat to tudi povejte. Zdaj, kdo je kdo? Če pogledate to sestavo, je v naprej jasen rezultat, sploh ni treba razmišljati nič, kaj bodo napisali, rezultat je jasen, mandat se lahko vzame in soglasno je to sprejeto, logično. Mi smo predlagali svojega kandidata, Milana Kučana, ste rekli, da je bila to farsa. To ni bila farsa. Ali pa je bila farsa enaka tisti, ki ste jo vi izvedli? Popolnoma enaka farsa je bila to.Rezultat je bil torej znan. Na nasprotni strani pa so se brez denarja oglasili dr. Janez Čebulj, nekdanji ustavni sodnik, dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik, dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik, Saša Zagorc, dr. Jurij Toplak, mag. Krivic, ki je menda bolj na levi, dalje, dr. Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik, dr. Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik, dr. Marko Novak, Domen Gorenšek, ddr. Klemen Jaklič in trije ustavni sodniki Jan Zobec, Ernest Petrič in Mitja Deisinger skozi svoje izdelke na Ustavnem sodišču. Vsi ti so pa rekli: “Ne, mandata ne morete odvzeti.” In vi ste ga nadaljevali do tega, da je odločilo Ustavno sodišče. To pa je odločilo: Odvzem mandata Janezu Janši je nezakonit in neustaven. Se pravi, vsi tisti, ki ste glasovali za to, ste storili neko dejanje, ki se mu reče neustavno in nezakonito dejanje. 57 je bilo takšnih poslancev iz SMC, SD, DeSUS, Združene levice in ZaAB, ki je kršilo Ustavo, ki je kršilo zakon.Na dan odločitve Ustavnega sodišča je RTV med poslanci SMC, ki vas je 36, iskala sogovornika meni, ni ga našla. To je prav zanimivo. Vsi tisti junaki, ki ste z veseljem pritiskali tipko za, ste potem rep med noge in ni bilo nobenega nikjer. Gospo Kozlovičevo so nekje na hodniku menda, ustavili. To sem videl. Sogovornika pa ni bilo, ker si niste upali. SD tišina, DeSUS tišina, spoštujejo odločitve Ustavnega sodišča, to je jasno. ZaAB pa Združena levica pa kritizirajo Ustavno sodišče. Še leta 2011 je bilo to prepovedano. Tam je sedel sedanji tržiški župan, ki je vpil, da ne smem o tem nič govoriti. Sedaj je pa dovoljeno, a ne? Tudi predsednik Državnega zbora je rekel, da ne bo odstopil, on je odgovoren 46 poslancem in koaliciji. Jasno, torej odgovoren je tistim, ki so se šli iste rabote, to je odvzem mandata.Nihče ni odgovoren. Predsednik Državnega zbora je tiho, predsednik je bil do nedavnega tiho. Predsednik Vlade je tiho, predsednik države je tiho. Gospe in gospodje ne bo šlo tako. Odgovornost boste morali prevzeti. Če skočiš v vodo, si moker, tako pač običajno je. Če kaj zagrešiš, te lahko vtaknejo v zapor. Tudi to je res. Vi pa boste morali prevzeti politično odgovornost. Moram priznati, da me je, predsednik Državnega zbora bo seveda imel možnost, da mi odgovori kasneje, ampak to, kar sem včeraj slišal, je pa seveda višek nesramnosti. In nekaj, kar nisem mislim, da bom kdaj slišal s strani predsednika Državnega zbora, ki je predsednik vseh poslancev. In ko spremljam delo Državnega zbora, se niti en predsednik Državnega zbora obnašal tako, kot se naš sedanji predsednik. Na včerajšnje pismo je odgovoril: SDS želi polarizirati Slovenijo. Zelo zanimivo. Kaj pa je bilo 20. 6. 2015, ko je Janez Janša potoval proti Dobu, ko je bil višek volilne kampanje? A to pa ni bila polarizacija Slovenije? Ni bila, ali ne? SDS destabilizira politični prostor. Gospod predsednik, s čim pa? S čim pa, če terjamo popravo krivice? Jaz sem pričakoval, da boste stopil za ta oder in se gospodu Janši opravičili v imenu 57 poslancev. Beseda oprostite gre meni zlahka z ust, vam očitno ne. Gremo naprej. Državljani želijo živeti v pravni državi, pravi predsednik Državnega zbora. Ja, bravo predsednik. Saj mi to skozi poudarjamo. Zato se pa ne more zgoditi Patria in ne more se zgoditi nezakonit in protiustavni odvzem mandata, gospod predsednik. In seveda želite gledati naprej in reševati tekoče probleme. Ja, saj to vas pa prosimo že leto dni. Vendar ste se vi ukvarjali z mandatom Janeza Janše, ne pa z gospodarstvom in financami. Nadalje, predsednik pravi, da pismo SDS napotuje k izrednim razmeram. Ja kakšnim izrednim razmeram pa? Besede oprostite ne pomenijo v nobenem primeru ustvarjanja izrednih razmer. Vendar, če jih nisi sposoben izreči, je pač malo težje. Izredne razmere je ustvarjala slovenska politična levica 20. 6. 2014. Takrat je bil višek. Ali pa za časa predsedniških volitev. Tudi takrat je bil eden od teh viškov izrednih razmer, domnevnih izrednih razmer v Sloveniji. Gospe in gospodje, prevzemite odgovornost. Pa pojdimo k temu paketu volilne zakonodaje, ki ga imamo danes pred seboj. V čem se razlikuje ta paket zakonodaje od tega, kar je predlagalo Zavezništvo Alenke Bratušek. V ničemer drugem kot to, da je vnesenih šest mesecev zaporne kazni kot pogoj, da nekdo ne more kandidirati. Torej, je koalicija in njeni rezervisti, Združena levica in ZaAB, v svojem vrednostnem sistemu sedaj ista. Sedaj ste se vsi poenotili, od tam do tam, sedaj je to kar isto, pa nič ni narobe. In kakšno je stališče Poslanske skupine SDS? Ne boste verjeli. SDS paketu zakonodaje ne bo nasprotovala.Če pogledate primerjalno v nekaterih državah ali pa v mnogih državah Evropske unije, tam je tudi tako urejeno. Je pa za razmisliti ali je to za šest mesecev ali eno leto, kar je tudi bilo stališče Nove Slovenije pred časom. Mi pač spoštujemo evropske norme. Če je to v evropskih normah, kaj bomo naredili? Ne moremo temu nasprotovati. Želimo ta paket zakonodaje nadgraditi in opozoriti na dve stvari.Dodati želimo, in to bomo v drugem branju, amandmaje, ki bi tako kot tistim, ki so obsojeni na določeno zaporno kazen, preprečevali kandidirali tudi tistim, ki so bili agenti in špiclji. Slovenski slovar pravi, da so to vohuni SDV in KOS. To je enakovredna zadeva, ki bi morala iti v zakonodajo. Drugo. Zelo velike pomisleke pa imamo zaradi sodstva. Noben problem niso nemška, avstrijska, francoska in še katera sodišča, tam ni nobenega problema, ker tam se ve, da če so te poslali v zapor, so za to imeli dokaze. Pri nas pa te lahko pošljejo v zapor brez dokazov, to pa je velik problem.Zakaj torej prepoved kandidiranja za agente, špiclje, vohune Udbe in KOS? Preprosto zato, ker je bila Udba politična policija nekdanje komunistične partije. Namenjena je bila preganjanju političnih konkurentov, opozicije torej, ki je ne bi smelo biti, ki je takrat sploh ni smelo biti. V zakonih Udbe ni bilo, ne boste verjeli, nobeden zakon ne govori o službi državne varnosti, ga ni, ne obstaja. Je pa ta služba delovala seveda tajno na način, da je ščitila enopartijski politični sistem in pri tem tudi ubijala. Načrtovala je montiranje politične sodne procese. Tipični primer je Angela Vode. Obsojena leta 1953 – 1984. Ni imela nobenih državljanskih pravic in nič v montiranem procesu. Dalje. Udba je izvajala umore doma in v tujini. Kaj je počela Udba na prehodu v demokracijo, nam je lepo povedal ali pa lahko preberete v knjigi dr. Anteja Kovačiča – “Čovjek i njegova sjena” ali “Človek in njegova senca”. Tam boste prebrali zapis Željka Kekića, pripadnika Udbe med 1980 in 1990, on je lepo povedal, kaj je ta služba delala v tistem času. Načrtovali so prehod v demokracijo, kar pomeni, da so oni določali, kdo bo šel na volitve in mu pomagali. Oni določali, kdo bi naj bil hrvaški predsednik, in mu tudi pomagali do izvolitve. Pri nas to ni bilo potrebno, ker je bil udbovski šef tako ali tako politični šef na vrhu lestvic, govorim o gospodu Kučanu, pri nas to ni bilo treba. Kaj je bila Udba, je povedalo tudi Vrhovno sodišče. Rekla je, da je bila to zločinska organizacija. Če je bila to zločinska organizacija, so torej bili njeni delavci, sodelavci, špiclji, vohuni zločinci. 42 jih je pa v tem DZ že sedelo kot poslanci. Torej, zločinci tudi ne morejo sodelovati na volitvah in zato bomo vztrajali, da gre to v paket zakonodaje. Tudi drugod so to naredili. Ilustracijsko zakonodajo so sprejele mnoge države, recimo 8 %  vzhodnonemških sodnikov je samo še, ki sodijo v novi združeni Nemčiji, pa še tisti so naredili pol fakultete na novo, ostale so nagnali, pri nas so pa vsi ostali.Zakaj imamo velike pomisleke okoli pravosodja? Kot sem prej rekel, ni težava, da je nekdo, ki je obsojen na 6 mesečno zaporno kazen, da ne more kandidirati, ampak obstojen mora biti zakonito, pravično, v skladu z zakoni in Ustavo. Na podlagi jasnih materialnih dokazov. Potem ni nobene težave. Pri nas pa je situacija drugačna. Vsi tisti, ki so danes na sodiščih, so tam isti ljudje, ki so pred letom 90 kršili človekove pravice. In naše sodstvo nikoli ni spoštovalo določila, da ne smejo tam sedeti tisti sodniki in soditi še naprej in da morajo oditi. Problem je tudi politični vpliv na delovanje pravosodja. Zakaj politični vpliv na delovanje pravosodja? Preprosto zato, ker smo 13. 5. 2010 v tem Državnem zboru imeli na mizi predlog imenovanja predsednika Vrhovnega sodišča. Kandidata sta bila dva, gospod Šorli in pa gospod Masleša. Gospod Šorli govori tri tuje jezike in ima velik znanstveni opus. Poglejte si v Cobissu. Gospod Masleša ne govori nobenega tujega jezika razen, bom rekel tistega od dol, in nima nič znanstvenih objav. Nič ali skoraj nič. Ampak poglejte, govorimo o vplivu politike na pravosodje. Takrat je poslanka SD, upam, da me poslušate, gospa Darja Lavtižar Bebler postavila mejnike. Rekla je takole, Marko Šorli ne more biti kandidat, ker je pred desetletjem sodeloval v senatu, ki je oprostil Pavla Ruparja. Šorli je torej sodeloval v nekem senatu, pa sploh ne vemo, kako je glasoval. Mogoče je pa glasoval za to, da bi bil gospod Rupar kaznovan. Ampak, ker je sodeloval v senatu, ne more biti več kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča. Ali postalo je drugačno merilo. Če torej obsodiš samo desne, potem si kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča. Če si slučajno kaj na nasprotni strani naredil pa ne moreš več biti.Vpliv politike na pravosodje je problem. In drugič, naj vas telegrafsko samo spomnim na situacijo okoli Patrie. Poglejte, konec avgusta Lucu napiše, da prihaja velik pok iz Finske, da pa Kučan gre na dopust. In ta veliki pok pride 1. 9. 2008, tri tedne pred volitvami. J.J. je dobil podkupnino, si predstavljate. To nič ne vpliva na volitve… To nič ne vpliva na demokracijo, pa take stvari… Jasno je tudi, da ni mogoče potem govoriti o poštenih volitvah. To se danes zelo jasno kaže. Sodstvo je torej politično motivirano in zato je problem teh šest mesecev. Volitve 2011: Janša obsojen na zaporno kazen, volitve 2014: odide v zapor. In sedaj vi govorite o poštenih volitvah. Pa saj ste smešni. Lahko bi govorili o poštenih volitvah, če bi ta sodba obsedela, vendar sodba ni obsedela. Kršene so bile ustavne in zakonske pravice. Ustavne in zakonske pravice. To je torej problem sodstva. Politično motivirano in neodvisno sodstvo torej služi nazaj politiki. Služi nazaj politiki kot hlapci.KPK in Upravno sodišče sta razglasila koruptivno ravnanje gospoda Fišerja, SMC in koalicija zadevo tolerira. Vidite, vrača zadevo. Vrača sodstvo tiste usluge, ki jih naprej dobi. Dajmo na kratko še na kakšen drug primer, recimo, Kangler je politična konkurenca, vsaj kar se mene tiče, in mu ne bi delal kakšnih slavospevov, pa vendarle poglejte, Kangler je bil leta 2012 izvoljen v Državni svet. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da mu mandat ni bil potrjen. Ali si gospe in gospodje predstavljate, ko smo se prvič usedli v klopi v tej sestavi, pa bi nekdo rekel gospodu Horvatu pa ne bomo potrdili mandata. Recimo. Ali pa meni no. Ja kako bi pa to izgledalo? Jaz nimam besed, pravzaprav je težko nadaljevati, ampak to se je pri njemu zgodilo. Prvič v zgodovini. Februarja 2013 smo Ustavno sodišče dali mandat nazaj. Opraviči se mu en Državni svetnik, vsi ostali tega niso sposobni. Sramota je to, veste! Kanglerjev glas pa je bil odločilen za to, kdo bo predsednik Državnega sveta. Vidite, to je vpliv politike. In kaj se potem zgodi – Kangler dobi 7 mesecev zapora. Sodnik zadane – pakkk! – žebljico na glavico, kot se temu reče, in ga pošlje za 7 mesecev v zapor. Ustavno sodišče seveda to razveljavi. Ustavno sodišče je to razveljavilo. In tisti, ki ste govorili zadnjič, sem nekoga slišal, kako je Kangler obsojen – ni res! Kangler je nedolžen. Izgubi mandat državnega svetnika. Kdo mu ga bo pa vrnil? Ali mu ga je kdo vrnil? Bo dobil kakšno odškodnino? Se je kdo opravičil? Nihče! Sodnik, ki se piše Polegek – verjetno ga poznate, gospa Murgel -, sploh ne skriva, da je izrekel politično sodbo. Namreč, on je rekel takole: “Že, že, Kangler dela na kmetiji, ampak Kangler predstavlja resno nevarnost, da se vrne v politično življenje. On mora v zapor.” To zapiše sodnik. Torej, tu imamo zdaj tisti problem, 6 mesecev, pa neodvisno sodstvo, če ga pa nimamo, kajne. Nihče ni odreagiral. Pa za to ve gospod Pahor, pa ve gospod Cerar, pa ve varuhinja, pa ve Sodniško društvo, pa ve Masleša, vsi vejo, ampak nihče ne naredi ničesar. Mogoče bo gospa Murgel potem odgovorila, kaj misli o tem, ker ona je le iz stroke.Drugi primer: Kangler je neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju na neugotovljen način, z neugotovljenim sredstvom podrejenim naročil to pa to – tisto stanovanje. Kaj pa Fišer? Fišer je pa znanega dne na znan način nezakonito zlorabil oblast in zagotovil službo Škrlecu. Vidite, to je neodvisno sodstvo. Nemogoče! Torej, zgodilo se ni absolutno nič. Še več, recimo, Alenka Golčer tudi zdaj sodi Kanglerju. On je hotel izločiti sodnika Žirovnika, ker ga je 11 let nadziral. 11 let, ker je bil on še na Sovi. To mu potrdita pod zaprisego pri notarju tako gospod Moge, ki ne sodi v našo politično opcijo, in gospod Jerovšek. Ne, sodnica pravi: “Ne, ne, ne, ne bo izločitve.” Gotovo. Jelinčič, veste da je pred časom, leta 2006, govoril o tem, da ne bi dal nekemu tožilcu treh ovac past. Je bil obsojen na prvi stopnji, pa je bil obsojen na drugi stopnji, pa je bil obsojen na Vrhovnem sodišču – on potem ne bi mogel izvrševati mandata, kajne. Vendar je Ustavno sodišče to razveljavilo. Ustavno sodišče je to razveljavilo. Vidite, v tem je torej problem teh 6 mesecev, o katerih govorim. Robert Fojkar, 11 let so ga mučili na sodiščih in mu kršili človekove pravice.Umori po drugi svetovni vojni, 10 tisoče mrtvih, zločincev pa ni! Kako imaš lahko mrtveca, ki je ubit, pa nimaš tistega, ki ga je ubil. Naše pravosodje, neodvisno. Ma, kaki! Ma, kaki! V Nemčiji pa seveda je. Tam sodijo tudi tistim starim 94 pa 95 let. In če bi mi imeli tako pravosodje, se lahko kar odločimo in mirne duše zapišemo kakršnokoli prepoved kandidiranja. Da ne govorim o vseh ostalih. Recimo, novinarji Reporterja, Boštjan M. Turk, obsojen za verbalni delikt, in tako dalje in tako dalje. In tako dalje in tako dalje. Da ne govorim o tisočih državljanov, ki so tudi pravzaprav marsikdaj na taki poti.Naj sklenem. SDS torej ne nasprotuje paketu volilne zakonodaje. Vendar menimo, da je treba upoštevati amandmaje, o katerih sem govoril. Ti amandmaji govorijo o tem, da se prepove sodelovanje tudi zločincem, prosto po Vrhovnem sodišču, ki so sodelovali z Udbo ali bili tam zaposleni. Velik zadržek pa imamo seveda glede teh 6 mesecev, ki jih je na nek način treba vnesti v zakon. Po drugi strani pa je zelo jasno, da obstaja velika, velika nevarnost, da bo to zlorabljeno. Tiste, ki boste še govorili in predstavljali stališča poslanskih skupin, vabim, da ostanete v dvorani, da se soočimo, in da ne odhajate ven, tako kot je običaj, ker kadar jaz nastopim, potem odidete iz dvorane, ker se ne upate soočiti. Torej, ostanite tukaj. Hvala lepa.«