Dr. Vinko Gorenak: "Delavci ostajajo brez plač, brez dohodkov, stečajni upravitelji pa si bašejo žepe"
torek, 1. 10. 2013Naloga opozicije je opozarjati na nepravilnosti in v stečajnih postopkih jih kar mrgoli, odgovarja pa nihče. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji obravnavali Predlog priporočila v zvezi s problematiko nadzora in ugotavljanja odgovornosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V imenu predlagateljev je dodatno obrazložitev predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
V uvodu naj vendarle rečem nekaj besed na temo današnje točke dnevnega reda. Verjetno se bo vsaj nekaterim poslancem, tistim, ki ste bili tudi v prejšnjem mandatu, zdela tema znana, nekateri stavki velikokrat ponovljeni in tako naprej. Tisti, ki v prejšnjem mandatu niste bili v Državnem zboru, pa verjetno utegnete slišati kar nekaj novih stvari. V svojem nastopu bom segel nazaj v leto 2007 oziroma 2008, pa ne zato, ker bi ocenjevali delo tistega ministra, ki je bil v tistem času, mislim predvsem na ministra Zalarja, ker je tudi obdobje za tem, torej po letu 2008, ampak enostavno nekatere stvari so povezane do te mere, da moram narediti ta prestop oziroma časovni pregled stanja na tem področju za nazaj. Še prej naj v uvodu zavrnem tisto, kar smo zjutraj slišali na odboru, da je namen Slovenske demokratske stranke ustvarjati neke izredne razmere kot posledico dogajanja 5. junija letošnjega leta. Treba je reči nekaj drugega, da je opozicija tista, ki mora opozarjati na probleme v državi, in mi bomo na njih opozarjali, dokler bo to potrebno. Pravzaprav ugotavljam tudi to, da se več ali manj z ministrom potem celo strinjamo.
No, če grem nazaj v leto 2007 in 2008, moram povedati, da je minister Šturm v tistem času predlagal, Državni zbor pa sprejel, novo zakonodajo s področja stečajev. Prvič po letu 2004 se je to zgodilo, bil pa je to čas, ko ni bilo veliko stečajev, čas, ko take mase stečajev, kakršna je danes, ni bilo. Ta zakon je prinesel nekaj izjemno pomembnih stvari. Namreč, vse stvari, ki so na področju stečajev, zlasti pa odločitve sodišč, odločitve o nagradah stečajnim upraviteljem in vsi ostali sklepi sodišč, vezani na stečaje, so postali javno objavljeni brezplačno na AJPES-u. Vsak ima torej možnost presojati, kaj se na tem področju dogaja, do takrat pa je bilo vse skupaj očem javnosti, pa tudi poslancem skrito. In to je izjemnega pomena, zato smo lahko tudi v obdobju po letu 2008, ko smo do teh podatkov bili upravičeni oziroma smo lahko do teh podatkov prišli, ugotavljali, kaj se na tem področju dogaja. Treba je povedati, da je minister takrat tudi predlagal – govorim o delu ministra Šturma, ki je zakon predlagal, Državni zbor pa je to potrdil -, da je po zakonu prišlo veliko stvari pod pristojnost ministra za pravosodje, govorim zlasti o odgovornosti, možnosti razreševanja stečajnih upraviteljev zaradi napak in tako naprej. Vendar po letu 2008 oziroma v času, ko je vodenje ministrstva prevzel gospod Zalar, pa je prišlo do številnih popravkov zakona. Mislim, da imamo zdaj že neko “j” verzijo tega zakona in omenil bom samo tiste, ki se mi zdijo pomembni, ki so prispevali po mojem mnenju k veliki anarhiji na tem področju. Minister Zalar je že maja leta 2009 predlagal novelo “a” k temu zakonu. In če poenostavim, kaj je ta novela prinesla: ta novela je prinesla možnost enormnih nagrad stečajnim upraviteljem. S tem se zjutraj najprej nisva strinjala, potem pa celo strinjala s predstavnikom Vrhovnega sodišča, vrhovnim sodnikom na jutranji seji odbora. Namreč, za kaj je šlo. Minister Šturm je zelo jasno predvidel, da se za stečaje, začete po starem zakonu, uporabljajo stara merila za nagrajevanje stečajnih upraviteljev, minister Zalar pa je predvidel s to spremembo, da se tudi za stare stečaje, začete po starem zakonu uporabljajo nova merila. Nova merila pa niso poznala gornje meje za stečajne nagrade, govorim o merilih gospoda ministra Šturma v tistem času. Posledica tega je bila ta, da je na tem področju prišlo do kar velikih motenj in neverjetnih izplačil nagrad, ki jih je potem počasi, vztrajno pogruntal, če temu tako rečemo, tudi takratni minister Zalar, ki je 1. 7. 2009 naredil eno izjemno neumnost ali pa naklepno dejanje, to naj se on sam odloči kaj je naredil, ko je rekel pravilnik bom omejil. Namreč, omejil bom stečajne nagrade in kaj se je zgodilo? Katastrofa v 8 dneh, ki jo bom opisal v nadaljevanju. Kakršnikoli očitki, kakršne smo slišali zjutraj na odboru, najprej s strani predstavnika Vrhovnega sodišča, pa se je potem popravil, to ste lahko opazili člani odbora, naj vam povem tako. Januarja leta 2009 je bilo izplačanih za 106 tisoč eurov denarnih nagrad stečajnim upraviteljem, po pravilniku, ki ni poznal gornjih omejitev, po pravilniku gospoda Šturma. Februarja 81 tisoč, marca 555 tisoč, aprila 555 tisoč, marca 210, aprila 555 in maja 475 tisoč eurov. No, potem pa pride, nastopi novela, ki jo je predlagal gospod Zalar in v 15 dneh, poudarjam v 15-ih dneh sodišča določijo milijon 134 tisoč eurov nagrad stečajnim upraviteljem in v prvih 8-ih delovnih dneh meseca julija 2009, kar 2 milijona 300 tisoč eurov, torej v 8-ih dneh več kot prej v celem letu in to je posledica ravnanja ministra Zalarja in nič drugače. Zadeve KPK ni opazila, za KPK to ni bil noben problem, s tem se ne ukvarjajo, ukvarjajo se s položnicami za plačilo elektrike za nekatere. Tega niso opazil, ampak je to opazil minister, ki je rekel: “Vas bom prijavil.” In jih je prijavil, in sicer komu? Državnemu tožilstvu, sodnike in stečajne upravitelje, za katere trdim, da so se dogovorili za tako enormne nagrade, dogovorili. Danes, pet let po tem ali štiri leta po tem sodno tožilsko policijskih produktov na to temo nimamo, skratka nihče ni odgovoren za nič, absolutno nič. Naj navedem en tipičen primer iz tistega časa, gre za primer stečaja Vidma Krško, 440 tisoč eurov je določil sodnik stečajne nagrade stečajnemu upravitelju, pri tem pa pozabil, da mu je že dal 160 tisoč eurov akontacije in ta oseba je v žep pospravila 160 tisoč eurov preveč. Delavci pa plač niso dobili, to pa mislim da vam je lahko jasno. Višje sodišče v Ljubljani je to ugotovilo, da je to stanje duha v tej državi, ko noben ni odgovoren za nič. Vendar, denarja ni možno nazaj izterjati, stečajni upravitelj ga je dal v žep.
Naslednja zadeva, ki je v zvezi s tem pomembna je tudi ta, da je prišlo do ustanovitve zbornice upraviteljev in minister je prenesel na njih vse. Pomeni tudi odločanje o disciplinskih postopkih. Pomeni, stečajni upravitelji odločajo o odgovornosti sami sebe in odgovornosti seveda ni.
Še ena pomembna novost se je zgodila v tem času, bil je sprejet KZ-1b, ki je črtal kaznivo dejanje povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem. Za to kaznivo dejanje ni bilo potrebno dokazovati naklepa. Prenesel pa je stečaj z namenom oškodovanja upnikov, za kar je treba dokazati naklep in teh kaznivih dejanj po tem času nimamo več. Se pravi, kaznivih dejanj s tega področja, takšna kot so zdaj opredeljena v zakonu ni več. Z vidika stečaja torej ni več kaznivih dejanj, tovrstnih kaznivih dejanj. To je tisto, kar je doprineslo in zaradi tega smo tudi vložili to zahtevo, zaradi česar smo prišlo do zadeve, ki se imenuje prijatelji v stečaju. To ste lahko videli letošnjo pomlad, ko so mediji to objavili in ko so mediji začeli o tem poročati, kako se sodniki in stečajni upravitelji družijo skupaj zabavajo, en drugega obdarujejo, seveda stečajni upravitelji sodnike, da smo bolj na točnem. Potem pa se te nagrada vračajo na drug način, ko je potrebno kaj odločiti in komu dodeliti kakšno nagrado.
No in poglejte, kaj se je potem zgodilo, najprej je predsednik Državnega sodišča rekel, ah, to so neki stari posnetki, saj to sicer je sporno moralno, ni dobro, ampak to so neki stari posnetki, s tem se ne bomo ukvarjali. Potem so mediji objavili novejše posnetke iz leta 2011 in takrat se je zgodilo pa kaj? Pravosodna veja oblasti pravi, da ukrepali bomo. Bomo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. Zbornica upraviteljev pravi, da, ukrepali bomo s svojimi pristojnostmi. Tu smo pa na točki zaradi katerih tudi današnja seja. Namreč, vsi so ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi in nihče ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Nasprotno, zbornica stečajnih upraviteljev pravi, vse je v redu, ni ničesar narobe. Sodniki pa so eni od sodnic rekli, da ne bo napredovala, vse ostalo je bilo pa v redu. To je izkupiček vsega tega kar smo lahko slišali na to temo. Ampak, zgodilo se pa ni torej nič. In zdaj ravno v zvezi s to sodnico, ki zdaj ni kriva nič, to je gospa Jelka Rozman, kjer pravosodni organi niso ugotovili nič.
Vam bom pa za zaključek prebral pismo, podatke bom rekel, ljudi, ki so bili oškodovani v Hks Sikura. Poglejte, stečajni upravitelj ne sme narediti ničesar brez soglasja ali vednosti stečajnega sodnika, ki vodi stečajni postopek. Stečajna sodnica gospa Rozmanova je na sojenju gospodu Goršetu, Gorše je bil stečajni upravitelj, ki je danes v zaporu. On je danes v zaporu obsojen zaradi stečaja Hks Sikura. Ta je na sojenju gospodu Goršetu poudarila, da Gorše v stečaju Hks Sikura ni izvedel ničesar kar ne bi ona vedela in ji ni prikrival nič. Torej je zlorabilo svoj položaj v tej zadevi, s prisvajanjem stečajne mase, oškodovanjem upnikov z vednostjo gospe Rozmanove, po njenih besedah. V sled tega bi morala biti v tej zadevi obsojena pravzaprav tudi ta sodnica. Ampak, to se ni zgodilo, zoper njo ni vložena nobena obtožnica, je pa dejstvo da bi se morali s tem ukvarjati tudi nadzorniki. Stečajna sodnica, ki je to dopustila, z njo je pa vse v redu in personalni svet jo je ocenil kot zelo primerno za nadaljnja napredovanja. Vodila je pa stečaj zaradi katerega je danes stečajni upravitelj v zaporu in je imela pregled nad vsem kar je stečajni upravitelj naredil, ker tudi mora imeti po zakonu pregled nad vsem.
In seveda, tudi zbornica, zanimivo je recimo stališče zbornice, zbornica se je ukvarjala z gospodom Goršetom in v vseh primerih izdala vsa pozitivna mnenja o njegovem delu, mož pa je pravnomočno obsojen in je v zaporu.
Skratka, da sklenem, v nadaljevanju bom še nekatere podatke navedel; ni naš namen ustvarjanje kakšnih izrednih razmer, vedite da se bom vedno oglasil kot predlagatelj, če bo to potrebno. Naš namen je opozoriti na nepravilnosti in nič drugega. Minister več ali manj na verbalni ravni delno po naši oceni sicer premalo, tudi na predlagateljski ravni zakonov gre v pravi smeri. Zjutraj je celo, tako sem ga jaz razumel, podprl vsaj nekatere sklepe, tako sem ga jaz razumel. Koalicija z njegovo stranko vred pa je to zavrnila.
In seveda, ko bomo danes sejo končali bo izzvenelo v prazno in ne bomo glasovali. Ampak, gospe in gospodje, opozarjali smo leta 2009, opozarjali smo leta 2010, opozarjali smo leta 2011 in tudi sedaj. To je naloga opozicije in svojo nalogo bomo opravili. Odgovornost je pa koalicijska, tudi za tisto za kar in zaradi česar ljudje, delavci ostajajo brez plač, brez dohodkov, ostajajo na cesti lačni in bosi. Stečajni upravitelji si pa žepe bašejo. Ampak to jim omogoča koalicija, takratna in današnja. Hvala lepa.
Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V imenu predlagateljev je dodatno obrazložitev predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
V uvodu naj vendarle rečem nekaj besed na temo današnje točke dnevnega reda. Verjetno se bo vsaj nekaterim poslancem, tistim, ki ste bili tudi v prejšnjem mandatu, zdela tema znana, nekateri stavki velikokrat ponovljeni in tako naprej. Tisti, ki v prejšnjem mandatu niste bili v Državnem zboru, pa verjetno utegnete slišati kar nekaj novih stvari. V svojem nastopu bom segel nazaj v leto 2007 oziroma 2008, pa ne zato, ker bi ocenjevali delo tistega ministra, ki je bil v tistem času, mislim predvsem na ministra Zalarja, ker je tudi obdobje za tem, torej po letu 2008, ampak enostavno nekatere stvari so povezane do te mere, da moram narediti ta prestop oziroma časovni pregled stanja na tem področju za nazaj. Še prej naj v uvodu zavrnem tisto, kar smo zjutraj slišali na odboru, da je namen Slovenske demokratske stranke ustvarjati neke izredne razmere kot posledico dogajanja 5. junija letošnjega leta. Treba je reči nekaj drugega, da je opozicija tista, ki mora opozarjati na probleme v državi, in mi bomo na njih opozarjali, dokler bo to potrebno. Pravzaprav ugotavljam tudi to, da se več ali manj z ministrom potem celo strinjamo.
No, če grem nazaj v leto 2007 in 2008, moram povedati, da je minister Šturm v tistem času predlagal, Državni zbor pa sprejel, novo zakonodajo s področja stečajev. Prvič po letu 2004 se je to zgodilo, bil pa je to čas, ko ni bilo veliko stečajev, čas, ko take mase stečajev, kakršna je danes, ni bilo. Ta zakon je prinesel nekaj izjemno pomembnih stvari. Namreč, vse stvari, ki so na področju stečajev, zlasti pa odločitve sodišč, odločitve o nagradah stečajnim upraviteljem in vsi ostali sklepi sodišč, vezani na stečaje, so postali javno objavljeni brezplačno na AJPES-u. Vsak ima torej možnost presojati, kaj se na tem področju dogaja, do takrat pa je bilo vse skupaj očem javnosti, pa tudi poslancem skrito. In to je izjemnega pomena, zato smo lahko tudi v obdobju po letu 2008, ko smo do teh podatkov bili upravičeni oziroma smo lahko do teh podatkov prišli, ugotavljali, kaj se na tem področju dogaja. Treba je povedati, da je minister takrat tudi predlagal – govorim o delu ministra Šturma, ki je zakon predlagal, Državni zbor pa je to potrdil -, da je po zakonu prišlo veliko stvari pod pristojnost ministra za pravosodje, govorim zlasti o odgovornosti, možnosti razreševanja stečajnih upraviteljev zaradi napak in tako naprej. Vendar po letu 2008 oziroma v času, ko je vodenje ministrstva prevzel gospod Zalar, pa je prišlo do številnih popravkov zakona. Mislim, da imamo zdaj že neko “j” verzijo tega zakona in omenil bom samo tiste, ki se mi zdijo pomembni, ki so prispevali po mojem mnenju k veliki anarhiji na tem področju. Minister Zalar je že maja leta 2009 predlagal novelo “a” k temu zakonu. In če poenostavim, kaj je ta novela prinesla: ta novela je prinesla možnost enormnih nagrad stečajnim upraviteljem. S tem se zjutraj najprej nisva strinjala, potem pa celo strinjala s predstavnikom Vrhovnega sodišča, vrhovnim sodnikom na jutranji seji odbora. Namreč, za kaj je šlo. Minister Šturm je zelo jasno predvidel, da se za stečaje, začete po starem zakonu, uporabljajo stara merila za nagrajevanje stečajnih upraviteljev, minister Zalar pa je predvidel s to spremembo, da se tudi za stare stečaje, začete po starem zakonu uporabljajo nova merila. Nova merila pa niso poznala gornje meje za stečajne nagrade, govorim o merilih gospoda ministra Šturma v tistem času. Posledica tega je bila ta, da je na tem področju prišlo do kar velikih motenj in neverjetnih izplačil nagrad, ki jih je potem počasi, vztrajno pogruntal, če temu tako rečemo, tudi takratni minister Zalar, ki je 1. 7. 2009 naredil eno izjemno neumnost ali pa naklepno dejanje, to naj se on sam odloči kaj je naredil, ko je rekel pravilnik bom omejil. Namreč, omejil bom stečajne nagrade in kaj se je zgodilo? Katastrofa v 8 dneh, ki jo bom opisal v nadaljevanju. Kakršnikoli očitki, kakršne smo slišali zjutraj na odboru, najprej s strani predstavnika Vrhovnega sodišča, pa se je potem popravil, to ste lahko opazili člani odbora, naj vam povem tako. Januarja leta 2009 je bilo izplačanih za 106 tisoč eurov denarnih nagrad stečajnim upraviteljem, po pravilniku, ki ni poznal gornjih omejitev, po pravilniku gospoda Šturma. Februarja 81 tisoč, marca 555 tisoč, aprila 555 tisoč, marca 210, aprila 555 in maja 475 tisoč eurov. No, potem pa pride, nastopi novela, ki jo je predlagal gospod Zalar in v 15 dneh, poudarjam v 15-ih dneh sodišča določijo milijon 134 tisoč eurov nagrad stečajnim upraviteljem in v prvih 8-ih delovnih dneh meseca julija 2009, kar 2 milijona 300 tisoč eurov, torej v 8-ih dneh več kot prej v celem letu in to je posledica ravnanja ministra Zalarja in nič drugače. Zadeve KPK ni opazila, za KPK to ni bil noben problem, s tem se ne ukvarjajo, ukvarjajo se s položnicami za plačilo elektrike za nekatere. Tega niso opazil, ampak je to opazil minister, ki je rekel: “Vas bom prijavil.” In jih je prijavil, in sicer komu? Državnemu tožilstvu, sodnike in stečajne upravitelje, za katere trdim, da so se dogovorili za tako enormne nagrade, dogovorili. Danes, pet let po tem ali štiri leta po tem sodno tožilsko policijskih produktov na to temo nimamo, skratka nihče ni odgovoren za nič, absolutno nič. Naj navedem en tipičen primer iz tistega časa, gre za primer stečaja Vidma Krško, 440 tisoč eurov je določil sodnik stečajne nagrade stečajnemu upravitelju, pri tem pa pozabil, da mu je že dal 160 tisoč eurov akontacije in ta oseba je v žep pospravila 160 tisoč eurov preveč. Delavci pa plač niso dobili, to pa mislim da vam je lahko jasno. Višje sodišče v Ljubljani je to ugotovilo, da je to stanje duha v tej državi, ko noben ni odgovoren za nič. Vendar, denarja ni možno nazaj izterjati, stečajni upravitelj ga je dal v žep.
Naslednja zadeva, ki je v zvezi s tem pomembna je tudi ta, da je prišlo do ustanovitve zbornice upraviteljev in minister je prenesel na njih vse. Pomeni tudi odločanje o disciplinskih postopkih. Pomeni, stečajni upravitelji odločajo o odgovornosti sami sebe in odgovornosti seveda ni.
Še ena pomembna novost se je zgodila v tem času, bil je sprejet KZ-1b, ki je črtal kaznivo dejanje povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem. Za to kaznivo dejanje ni bilo potrebno dokazovati naklepa. Prenesel pa je stečaj z namenom oškodovanja upnikov, za kar je treba dokazati naklep in teh kaznivih dejanj po tem času nimamo več. Se pravi, kaznivih dejanj s tega področja, takšna kot so zdaj opredeljena v zakonu ni več. Z vidika stečaja torej ni več kaznivih dejanj, tovrstnih kaznivih dejanj. To je tisto, kar je doprineslo in zaradi tega smo tudi vložili to zahtevo, zaradi česar smo prišlo do zadeve, ki se imenuje prijatelji v stečaju. To ste lahko videli letošnjo pomlad, ko so mediji to objavili in ko so mediji začeli o tem poročati, kako se sodniki in stečajni upravitelji družijo skupaj zabavajo, en drugega obdarujejo, seveda stečajni upravitelji sodnike, da smo bolj na točnem. Potem pa se te nagrada vračajo na drug način, ko je potrebno kaj odločiti in komu dodeliti kakšno nagrado.
No in poglejte, kaj se je potem zgodilo, najprej je predsednik Državnega sodišča rekel, ah, to so neki stari posnetki, saj to sicer je sporno moralno, ni dobro, ampak to so neki stari posnetki, s tem se ne bomo ukvarjali. Potem so mediji objavili novejše posnetke iz leta 2011 in takrat se je zgodilo pa kaj? Pravosodna veja oblasti pravi, da ukrepali bomo. Bomo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. Zbornica upraviteljev pravi, da, ukrepali bomo s svojimi pristojnostmi. Tu smo pa na točki zaradi katerih tudi današnja seja. Namreč, vsi so ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi in nihče ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Nasprotno, zbornica stečajnih upraviteljev pravi, vse je v redu, ni ničesar narobe. Sodniki pa so eni od sodnic rekli, da ne bo napredovala, vse ostalo je bilo pa v redu. To je izkupiček vsega tega kar smo lahko slišali na to temo. Ampak, zgodilo se pa ni torej nič. In zdaj ravno v zvezi s to sodnico, ki zdaj ni kriva nič, to je gospa Jelka Rozman, kjer pravosodni organi niso ugotovili nič.
Vam bom pa za zaključek prebral pismo, podatke bom rekel, ljudi, ki so bili oškodovani v Hks Sikura. Poglejte, stečajni upravitelj ne sme narediti ničesar brez soglasja ali vednosti stečajnega sodnika, ki vodi stečajni postopek. Stečajna sodnica gospa Rozmanova je na sojenju gospodu Goršetu, Gorše je bil stečajni upravitelj, ki je danes v zaporu. On je danes v zaporu obsojen zaradi stečaja Hks Sikura. Ta je na sojenju gospodu Goršetu poudarila, da Gorše v stečaju Hks Sikura ni izvedel ničesar kar ne bi ona vedela in ji ni prikrival nič. Torej je zlorabilo svoj položaj v tej zadevi, s prisvajanjem stečajne mase, oškodovanjem upnikov z vednostjo gospe Rozmanove, po njenih besedah. V sled tega bi morala biti v tej zadevi obsojena pravzaprav tudi ta sodnica. Ampak, to se ni zgodilo, zoper njo ni vložena nobena obtožnica, je pa dejstvo da bi se morali s tem ukvarjati tudi nadzorniki. Stečajna sodnica, ki je to dopustila, z njo je pa vse v redu in personalni svet jo je ocenil kot zelo primerno za nadaljnja napredovanja. Vodila je pa stečaj zaradi katerega je danes stečajni upravitelj v zaporu in je imela pregled nad vsem kar je stečajni upravitelj naredil, ker tudi mora imeti po zakonu pregled nad vsem.
In seveda, tudi zbornica, zanimivo je recimo stališče zbornice, zbornica se je ukvarjala z gospodom Goršetom in v vseh primerih izdala vsa pozitivna mnenja o njegovem delu, mož pa je pravnomočno obsojen in je v zaporu.
Skratka, da sklenem, v nadaljevanju bom še nekatere podatke navedel; ni naš namen ustvarjanje kakšnih izrednih razmer, vedite da se bom vedno oglasil kot predlagatelj, če bo to potrebno. Naš namen je opozoriti na nepravilnosti in nič drugega. Minister več ali manj na verbalni ravni delno po naši oceni sicer premalo, tudi na predlagateljski ravni zakonov gre v pravi smeri. Zjutraj je celo, tako sem ga jaz razumel, podprl vsaj nekatere sklepe, tako sem ga jaz razumel. Koalicija z njegovo stranko vred pa je to zavrnila.
In seveda, ko bomo danes sejo končali bo izzvenelo v prazno in ne bomo glasovali. Ampak, gospe in gospodje, opozarjali smo leta 2009, opozarjali smo leta 2010, opozarjali smo leta 2011 in tudi sedaj. To je naloga opozicije in svojo nalogo bomo opravili. Odgovornost je pa koalicijska, tudi za tisto za kar in zaradi česar ljudje, delavci ostajajo brez plač, brez dohodkov, ostajajo na cesti lačni in bosi. Stečajni upravitelji si pa žepe bašejo. Ampak to jim omogoča koalicija, takratna in današnja. Hvala lepa.