Dr. Vinko Gorenak: "Arhivska novela izenačuje žrtve UDBE z zločinci, njihovimi šefi in ovaduhi"
sreda, 19. 2. 2014Preprost tabelarični prikaz, ki razkriva, kaj se spreminja z novelo zakona o arhivih, s katero se ne strinjamo. Nasprotniki referenduma o arhivih vas bodo te dni prepričevali, da nov zakon arhive veliko bolj odpira, zagovorniki referenduma pa bomo dokazovali, da nov zakon zlasti arhive UDBE zapira. Da bi nepoznavalcem ali slabšim poznavalcem tega zakona olajšal odločitev sem pripravil kratek in nazoren tabelarični pregled realnega stanja, ki si ga poglejmo v nadaljevanju.Tisti, ki trdijo, da se arhivi bolj odpirajo svojo trditev utemeljujejo s tem, da so črtali mnoge omejitve dostopa do arhivskega gradiva, da je bilo do sedaj 11 omejitev, da pa bo v bodoče le 6 omejitev, ki jih lahko vidite v gornji tabeli. Prav imajo v številkah, kaj pa v vsebini? Ne bo več nobenih omejitev do podatkov ki se nanašajo na:
? Rasno poreklo
? Narodnostno poreklo
? Politično prepričanje
? Filozofsko prepričanje
? Članstvo v politični stranki
? Članstvo v sindikatu
? Vpis v kazensko evidenco (če je mogoče identificirati prejšnje okoliščine)
? Izbris iz kazenske evidence (če je mogoče identificirati prejšnje okoliščine)Torej bi lahko rekli, da se odpravljajo hudo nepomembne omejitve. Koga pa danes zanimajo gornje omejitve, raziskovalce zločinov UDBE še najmanj. Če banaliziram bi zapisal, da bodo prosto dostopni podatki o tem, da je bil recimo Edvard Kardelj belec, da je bil Slovenec, da je bil komunist po prepričanju, da je bil marksist, da je bil član ZKS, da ni bil član sindikata, da ni bil obravnavan za kazniva dejanja in prekrške.
Če se preselimo na področje delovanja UDBE, potem je jasno, da so bile do sedaj zaščitene žrtve te zločinske organizacije varovane; zločinci, njihovi šefi in ovaduhi pa ne (levi del gornjega kvadrata). Sedaj pa naj bi se žrtve izenačile z naročniki in izvajalci umorov, ter njihovimi ovaduhi, saj naj bi za oboje veljale gornje omejitve dostopa (desni del gornjega stolpca). Če do sedaj ni bilo nobenih omejitev dostopa (levi gornji kvadrat), bo odslej veljalo kar šest omejitev (desni gornji kvadrat). Na tej točki torej vlada zapira arhive UDBE in hoče uveljaviti nekaj kar smo volilci na referendumu leta 2011 že zavrnili.Da bi zagotovili anomizacijo (črtanje podatkov s črnim flomastrom, ki so navedeni v zgornji tabeli desno), bo vsak dosje moral najprej prebrati delavec arhiva, šele nato bo tako kopijo dobil raziskovalec. Več sto strani debel dosje bo lahko delavec arhiva bral in prečrtaval leta in leta, v praksi pa to pomeni nedostopnost arhiva za raziskovalce.Prispevek je bil objavljen na blogu dr. Vinka Gorenaka.
? Rasno poreklo
? Narodnostno poreklo
? Politično prepričanje
? Filozofsko prepričanje
? Članstvo v politični stranki
? Članstvo v sindikatu
? Vpis v kazensko evidenco (če je mogoče identificirati prejšnje okoliščine)
? Izbris iz kazenske evidence (če je mogoče identificirati prejšnje okoliščine)Torej bi lahko rekli, da se odpravljajo hudo nepomembne omejitve. Koga pa danes zanimajo gornje omejitve, raziskovalce zločinov UDBE še najmanj. Če banaliziram bi zapisal, da bodo prosto dostopni podatki o tem, da je bil recimo Edvard Kardelj belec, da je bil Slovenec, da je bil komunist po prepričanju, da je bil marksist, da je bil član ZKS, da ni bil član sindikata, da ni bil obravnavan za kazniva dejanja in prekrške.
Če se preselimo na področje delovanja UDBE, potem je jasno, da so bile do sedaj zaščitene žrtve te zločinske organizacije varovane; zločinci, njihovi šefi in ovaduhi pa ne (levi del gornjega kvadrata). Sedaj pa naj bi se žrtve izenačile z naročniki in izvajalci umorov, ter njihovimi ovaduhi, saj naj bi za oboje veljale gornje omejitve dostopa (desni del gornjega stolpca). Če do sedaj ni bilo nobenih omejitev dostopa (levi gornji kvadrat), bo odslej veljalo kar šest omejitev (desni gornji kvadrat). Na tej točki torej vlada zapira arhive UDBE in hoče uveljaviti nekaj kar smo volilci na referendumu leta 2011 že zavrnili.Da bi zagotovili anomizacijo (črtanje podatkov s črnim flomastrom, ki so navedeni v zgornji tabeli desno), bo vsak dosje moral najprej prebrati delavec arhiva, šele nato bo tako kopijo dobil raziskovalec. Več sto strani debel dosje bo lahko delavec arhiva bral in prečrtaval leta in leta, v praksi pa to pomeni nedostopnost arhiva za raziskovalce.Prispevek je bil objavljen na blogu dr. Vinka Gorenaka.