O tem, kakšno je stanje v kulturi, kako poteka dialog s kulturniki, statusu samozaposlenih, ustrahovanjih uslužbencev, kakšna naj bo slovenska kultura in kako “vojno s kulturniki” vidijo na Ministrstvu za kulturo, se je novinar portala Domovina Peter Merše pogovarjal z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem.
Domovina: Kako bi ocenili stanje v kulturi v Sloveniji na splošno? Bi lahko rekli, da je za kulturo v Sloveniji dobro poskrbljeno? Kako je nanjo vplivala epidemija covida 19?
Dr. Vasko Simoniti: V preteklem letu, ko smo nastopili vlado, smo prileteli v bolezen covid, ki nas je vse prizadela. To leto je bilo težko leto za vse, tudi za kulturo. Zaprti so bili javni zavodi, gledališča itd. Za vse, ki radi nastopajo in za obiskovalce, to predstavlja veliko bolečino. Nekateri segmenti so bili manj prizadeti, recimo knjižnice, ki smo jih držali odprte kolikor časa je bilo možno.
Jasno je, da ljudje tako stanje težko zdržijo. Mi smo kljub zaprtju na primer javnih zavodov skušali zagotoviti vsa sredstva, ki so bila predvidena po proračunu, zagotovili smo programska sredstva, čeprav se programi niso izvajali.
Če bi se tako odločili, bi lahko zavodom vzeli okrog 20% sredstev za programe, ki jih niso izvedli, pa tega nismo storili, ampak smo vsa programska sredstva ohranili.
Mislim, da je tako tudi prav, čeprav zdaj čakamo na odločitve določenih institucij, ki skrbijo za finance in to pregledujejo.
Močno je bil izpostavljen tudi problem samozaposlenih. Ampak predvsem iz drugih razlogov, ki izvirajo iz preteklosti. V času covida smo za samozaposlene poskrbeli tako, da nismo zahtevali prekinitev nobenih pogodb oziroma vsi samozaposleni so dobili temeljni dohodek 700 evrov in plačane vse prispevke. Je pa potrebno poudariti, da je bilo preteklo leto težko za vse.
Na ministrstvu za kulturo smo se trudili, da bi bil ta sektor čim manj materialno prizadet. V kreativnem smislu pa je vsekakor bil prizadet, še posebej uprizoritvena umetnost.
V javnosti smo sicer lahko slišali veliko pripomb. Nekatere so bile zagotovo umestne, veliko pa jih je bilo po mojem mnenju izrečenih po krivici.
Domovina: Kaj pa v primerjavi z drugimi državami, kako bo ocenili skrb države in družbe za kulturo?
Dr. Vasko Simoniti: Kolikor sem seznanjen, so povsod šli kulturnikom nasproti. Vendar večinoma v manjši meri kot pri nas. Še posebej v državah, ki so nekoliko radikalnejše v kapitalističnem sistemu od nas, so bili veliko manj naklonjeni. Tako, kot smo za kulturo poskrbeli pri nas, smo lahko vzor drugim državam. Poskrbeli smo, da so se vse stvari ohranile in da je čim več ljudi dobilo pomoč.
Domovina: Kako si glede na ta trud razlagate proteste in javne kritike, ki jih zoper ministrstvo izražajo nekateri kulturniki? Kako si razlagate očitke, vlada bije vojno s kulturniki?
Dr. Vasko Simoniti:
Jaz z nikomer ne bijem vojne in je nikoli nisem. Nekateri pa se gredo vojno. Izkoriščajo razmere, zlasti tisti, ki se zelo radikalno politično pozicionirajo na levo.
To v kulturi ni nič nenavadnega in s tem tudi ni nič narobe. Imamo tudi angažirano umetnost, ki je politično opredeljena in ima svojo agendo. Vendarle bi le ločil od navadnega pocestnega aktivizma, pocestnih groženj in mazaških akcij od prave ustvarjalnosti. Doslej smo v glavnem gledali zgolj zijala zijalasta v obliki povsem banalnih akcij in manifestacij, ki izražajo nekaj, kar po moje ne drži.
Domovina: Kako poteka komunikacija med ministrstvom in kulturniki? To je bil tudi eden izmed očitkov?
Dr. Vasko Simoniti: Dialog ves čas poteka. Sledimo utripu na kulturnem področju in nanj reagiramo. Ministrstvo je glede tega odprto. Sprejeli smo na stotine ljudi, srečali smo se tudi s tistimi, ki trdijo, da dialoga ni. Na ravni ministrstva se tako sam, člani kabineta kot moji svetovalci vsak dan srečujemo s celo vrsto ljudmi. Skupaj rešujemo probleme in v programu skušamo prisluhniti in uresničiti določenim hotenjem in željam. Dialog poteka na vseh nivojih. Sam v tem ne vidim problema.
Očitki pa prihajajo predvsem s strani določene skupine, ki bi rada imela t.i. dialoške skupine, ker trdijo, da sicer dialoga ni. Mislim, da ni nobene potrebe, da obstajajo ob vsej široki pahljači možnosti neke vzporedne posebne skupine, s katerimi naj bi minister še posebej samo z njimi dnevno ali tedensko ali mesečno razpravljal o kulturi in njenih problemih, ker vse to, kot sem že omenil, že počne on in njegovi sodelavci na vseh ravneh ministrstva.
Ob tem bi med drugim omenil Kulturniško zbornico, ki bi morala imeti funkcijo združevanja kulturniškega polja in artikulirati kulturniške interese ter jih potem posredovati ministrstvu. Pod novim vodstvom se zdaj Kulturniška zbornica vse bolj pozicionira v tej smeri. Ne morem pa pristati, da bi nekateri, ker trdijo, da so bolj napredni od drugih, imeli posebno mesto v tem dialogu, ki sploh ne bi bil dialog. Saj ta skupina priznava za dialog samo tisto obliko komuniciranja, ki odgovarja zgolj njim in njihovim interesom. In, mimogrede, beseda dialog je postala ne samo nadvse zlorabljena, ampak s to zlorabo tudi zelo priročna beseda za vsiljevanje in uveljavljanje točno določenih interesov, ki bi zaobšli številne druge deležnike v kulturi.
Domovina: V zadnjem času je bilo kar nekaj bolj ali manj odkritih groženj uslužbencem ministrstva oz. performansov, kakor temu rečejo nekateri. Kako vse izgledajo ti pritiski? Kako se s temi pritiski soočate? Gre po vašem mnenju za legitimne oblike protesta?
Dr. Vasko Simoniti: Ravno včeraj so nam s policije sporočili, da so dobili avtorja »performansa s krvavimi mizami«. Stvar je bila poslana naprej tožilstvu, zdaj bomo pa videli, kaj bo. Upam, da bo ustrezno obravnavan. Gospod, če je zgolj eden, je delal škodo, ustvarjal grožnjo in nelagodje uslužbencem ministrstva. Na tistih krvavih mizah so bila napisana imena dolgoletnih uradnikov ministrstva za kulturo.
Na Ministrstvu za kulturo je zaposlenih okrog 120 ljudi. To so profesionalci. To so ljudje, ki svoj posel obvladajo in so številni med njimi spoštovanja vredni strokovnjaki na svojih področjih. To so predsedniki različnih žirij, člani selekcijskih komisij na državni ravni in v drugih okoljih, so avtorji cele vrste tekstov, kritik, esejev in podobnega. In imena teh ljudi razpostavijo na križišče, oblite s krvjo češ: »pazi se, dobil jih boš, ti si človek s krvavimi rokami, uničuješ kulturo«.
Celoten intervju si lahko preberete na portalu Domovina.