»Z arhivsko novelo skušajo na vseh ravneh zatesniti prostor in vplivati na ljudi, da bi prenehali s kritiko sistema,« je nekdanji minister za kulturo dejal na pogovornem večeru v Brežicah. Na pogovornem večeru o arhivski noveli v Brežicah sta sodelovala nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in raziskovalec mag. Igor Omerza.Dr. Vasko Simoniti je uvodoma opozoril na resno in zaskrbljujočo situacijo v državi. »Danes je v državi gospodarski kolaps, mladi bežijo iz države, vsako leto okoli 5000 mladih išče svojo prihodnost v tujini,« je poudaril. V državi je po njegovih besedah tudi politični potop. »Ljudje, ki so danes na oblasti, nimajo česa ponuditi, nimajo programa,« je dejal. Imamo še, kot pravi, pravosodni potop. Spomnil je na primer Patria ter na svoj primer, ko je bil v zadnjem letu preganjan zaradi verbalnega delikta. S tem po njegovem mnenju »skušajo na vseh ravneh zatesniti prostor in vplivati na ljudi, da bi prenehali s kritiko sistema.In ne nazadnje, imamo zakonodajni potop. »Sprejeti so zakoni, ki jih nihče ne razume«. Tudi v tem primeru gre za novelo zakona o arhivih, ki bi po njegovih besedah »zatesnila prostor, da bi lažje izpeljali tiste procese, ki omogočajo obvladovanje oblasti.« Ko se je zrušil prejšnji sistem, so tedanji oblastniki po mnenju dr. Simonitija čutili potrebno, da nekaj skrijejo. »80 odstotkov arhiva so enostavno uničili. Če bi imeli željo, da je arhiv odprt in dostopen, ga ne bi uničili,« je bil jasen.Dr. Simoniti je opozoril še na to, da želijo vladajoči relativizirati položaj in pokazati, da so bile spremembe ob prehodu iz komunizma v demokracijo več ali manj kozmetičen popravek, režima pa naj bi bila primerljiva. Izpostavil je poudarjanje nostalgije po minulih časih. To je po njegovem mnenju »selekcioniranje spomina in prikrojevanje. Ustvarja se privid zgodovine.«»Prikriti hočejo ločnico med demokratičnim in nedemokratičnim sistemom. Tega jim ne smemo dovoliti. Na referendumu glasujte PROTI,« je sklenil nekdanji minister za kulturo.Mag. Igor Omerza je dejal, da je »zadnji načelnik SDV Ivan Eržen 7. marca 1990 zapovedal trinajstim centrom Udbe in desetim oddelkom Udbe v Ljubljani obvezno uničevanje udbovskega gradiva. Rok je bil teden dni pred prvimi demokratičnimi volitvami.« Spomnil je, da je Tone Stojko 7. maja 1990 fotografiral konvoj pred papirnico Količevo. »Tja niso vozili vozili v analizo, ampak v predelavo,« je dejal. Omenil je uradno pojasnilo glede masovnega uničevanja gradiv, šlo naj bi za »star, nezanimiv, odvečni papir,« kljub temu pa so sežig skrbno nadzorovali oboroženi pazniki. Tudi zato »Tomaž Ertl ni naredil primopredaje, v pisarni ni bilo niti enega dokumenta. Direktno je škodoval osamosvajanju Slovenije. Za nagrado pa je bil odlikovan s strani Danila Türka.«
Kot je dejal raziskovalec in publicist, je minister za kulturo v zvezi z uničenjem arhivskih dokumentov ovadil neznanega storilca, »Eva Irgl pa je stvari postavila na pravo mesto in je ovadila znanega storilca, Ivana Eržena,« saj je brisanje zgodovine zločin in kulturni genocid.Pojasnil je, da je arhivski zakon iz leta 2006 popolnoma odprl vse gradivo družbenopolitičnih organizacij. Edina omejitev je bila, da se javnosti ne smejo sporočati osebni občutljivi podatki. Poudaril je, da od leta 2006 do 2011 ni bilo nobene obtožbe ali javnega nasprotovanja kogarkoli, ker bi javnosti razkrili občutljive osebne podatke. Problem je nastal leta 2010, ko je objavil knjigo o Edvardu Kocbeku. Takrat je Pahorjeva vlada skušala prvič zapreti arhive,a je ljudstvo to na referendumu preprečilo. »Ko je leta 2012 prišlo v javnost, da je bil Veno Taufer sodelavec Udbe, so informacijska pooblaščenka, varuhinja človekovih pravic in inšpektorat za kulturo začeli pritiskati na arhiv, češ, da so mediji objavili občutljiv osebni podatek,« je pojasnil osnovni vzgib za ponovni poskus zapiranja arhivov. »Vlada Alenke Bratušek bo zato znana po tem, da nas je enormno zadolžila in da je zaprla arhive,« je še povedal.Pojasnil je še, da novela zakona predpisuje anonimizacijo za vsa arhivska gradiva, ne samo za udbovsko gradivo. »Anonimizacija se širi na 70 km arhivskega gradiva,« je poudaril mag. Omerza in dodal, da tega ni možno v doglednem času anonimizirati, kar bo predstavljalo nepredstavljivo oviro pri raziskovanju.
Ker obstaja velika verjetnost, da so kopije uničenih slovenskih arhivskih gradiv shranjene v Beogradu, pa je predlagal: »Prava vlada bi morala zahtevati, da Srbija ne more v EU, dokler nam ne zagotovi kopij slovenskih arhivskih dokumentov.«»Če slovenske tajne politične policije in propadlega režima ne bomo razstavili na prafaktorje, se bomo lahko lepega dne spet zbudili v socializmu s človeškim obrazom in nečloveško tajno politično policijo nove socialistične elite,« je sklenil publicist mag. Igor Omerza.
