Dr. Turk: Čas je za novo strategijo

Generalni sekretar skupine za premislek o prihodnosti Evropske unije in nekdanji  minister za razvoj ter predsednik Odbora Strokovnega sveta SDS za razvoj dr. Žiga Turk je izrazil željo, da bi se Evropska unija obnašala kot to, kar je – največje gospodarstvo na svetu – ter da bi svet sooblikovala po načelih, v katera verjame, to so svoboda, solidarnost, vladavina prava, skrb za okolje in človečnost Največje izzive Evropske unije za prihodnje desetletje vidi dr. Turk v ohranjanju zaposlenosti in skrbi za dvig kvalitete življenja. Poleg teh dveh ključnih izzivov je izpostavil tudi globalizacijo, klimatske spremembe, oskrbo z energijo in staranje prebivalstva.

Kot enega največjih dosežkov Evropske unije ocenjuje integracijo nekdanjih komunističnih držav. »Medtem ko so zahodne države hvaležne, da se je na celini končno vzpostavil mir, vzhodne države v Evropski uniji vidijo garancijo za demokracijo in človekove pravice,« meni dr. Turk. Kot je še dejal, je za mlado generacijo Evropska unija nekaj samoumevnega in ta generacija pričakuje praktične rezultate. Evropska unija je tudi za Slovenijo zelo pomembna, saj, kot pravi, so majhne države običajno usmerjene proevropsko in lahko veliko pridobijo s skupnim trgom in skupnimi evropskimi politikami.

Nekaj besed je namenil tudi Lizbonski strategiji, katere cilj je bil, da bi Evropska unija do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično gospodarsko okolje v svetu. Dr. Turk pravi, da je bil napredek nedvomno storjen. »Veliko držav je uvedlo strukturne reforme, reformiralo visokošolski sektor, moderniziralo raziskovalne in razvojne institucije ter izboljšalo vez med akademsko sfero in industrijo. Cilja nismo dosegli, toda na mnogih področjih se gibljemo v pravo smer,« je pojasnil. Ker se Lizbonska strategija izteče v letu 2010, je po njegovem mnenju čas za razmislek o novi strategiji za naslednje desetletje.

Finančna kriza je po njegovem mnenju nastopila zaradi nezavarovanih tveganj. Kot je pojasnil, je bil na globalni ravni vzpostavljen sistem, v katerem so poslovneži ob potencialnih visokih dobičkih tvegali le majhne izgube. Kot primer je izpostavi Kitajsko, ki z vlaganjem v ameriške vrednostne papirje ni tvegala praktično ničesar. Po njegovem mnenju bi moral biti sistem tak, da bi spodbujal tveganja, vendar ne v preveliki meri. To pomeni, da bi morali imeti vsi akterji na trgu podoben dostop do informacij, kar bi omogočilo preračunavanje tveganja.

Izrazil je prepričanje, da je Evropska unija najboljši instrument, ki je trenutno na voljo, vendar meni, da bi lahko institucionalizirana orodja Evropske unije bistveno učinkoviteje izrabili. Dr. Turk ne verjame črnogledim napovedim, da bo Evropska unija v bližnji prihodnosti razpadla. Kot je dejal, bo ta čez 20 ali 30 let še večja in močnejša.
Celoten intervju s prof. dr. Žigo Turkom je objavljen v angleškem jeziku na spletni povezavi:http://www.european-futurists.org/wEnglisch/aktuelles/2009_09_29_14814256_meldung.php