Dr. Rupel: Naš namen je prikazati neobremenjen pogled v prihodnost

Tri prednostne naloge Slovenije na področju zunanjih in evropskih zadev: vitka diplomacija, poudarjanje sredozemske razsežnosti Slovenije ter razvoj tesnejšega sodelovanja z državami skupine BRICS. Strokovni svet SDS je v javno razpravo zainteresirani javnosti ponudil program razvoja Slovenije, sprva na področjih trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva v smislu ustavnih sprememb, sistemskih ukrepov in kratkoročnih protikriznih ukrepov (http://www.sds.si/news/9376). Spletna stran, na kateri lahko zainteresirani oddajo svoje predloge – http://www.sds.si/nova.vlada – je v javnosti naletela na izvrsten odziv, saj smo prejeli veliko kvalitetnih predlogov državljank in državljanov. Razprava se sedaj nadaljuje na novih programskih področjih. Predstavljen je bil še program s področij šolstva, športa, visokega šolstva, znanosti in tehnologije (http://www.sds.si/news/9706), razprava se bo sedaj nadaljevala na novih programskih področjih. Na današnji novinarski konferenci sta tako predsednik Odbora za zunanje in evropske zadeve dr. Dimitrij Rupel ter predsednik Komisije za globalna vprašanja dr. Jože Rant predstavila predlog programa na področjih zunanjih in evropskih zadev.

Dr. Rupel je uvodoma dejal, da je SDS, natančneje Odbor za zunanje in evropske zadeve Strokovnega sveta, kritična do aktualne politike in tega, kar se dogaja v naših ustanovah, ki se ukvarjajo z mednarodno politiko. Ob tem je izpostavil, da namen ni samo kritizirati in dodal: “Naš namen je prikazati neobremenjen pogled v prihodnost, povezan tudi s tem, kar se obeta v začetku prihodnjega leta. Naš pogled poskuša temeljiti na strokovnih spoznanjih, saj imamo v odboru ljudi, ki niso člani stranke in nimajo samo strankarskih pogledov, ampak poglede, ki jih zanima prihodnost naše države na področju zunanje politike.”

Med prednostmi Slovenije je dr. Rupel izpostavil izročilo in ugled, ki si ga je Slovenija pridobila v preteklosti, gospodarski položaj pred krizo je bil ugoden, zaenkrat si Slovenija še ni pridobila problematičnega položaja med evropskimi državami. Izpostavil je tudi, da kljub zdrsu za 20 mest na lestvici konkurenčnosti, Slovenija še vedno uživa ugled, na katerem je treba v prihodnje graditi. “Slovenija ima strateški položaj, saj je država, ki meji na Sredozemlje in na Srednjo Evropo, kar ji prinaša določene prednosti. Pristanišče Koper je dragulj v slovenski kroni in kroni slovenske zunanje politike,” je še dejal dr. Rupel in dodal, da je Sloveniji uspelo do današnjega dne ohraniti dobre odnose z Zvezno republiko Nemčijo in Rusijo.

V nadaljevanju je povedal, da v odboru obžalujejo pomanjkanje vključevalne politike na področju zunanjih in mednarodnih zadev. Dodal je, da je bil Zakon o zunanjih zadevah v času te vlade popravljen v slabo smer, kar se posledično odraža v netočnih ocenah med zavezniki, začenši z ZDA. Kot enega izmed problemov je dr. Rupel izpostavil tudi hrvaško prizadevanje za izključevanje Slovenije iz Jadrana, ob čemer je omenil Zaščitno ekološko ribolovno cono (ZERC) in izpostavil tudi reševanje vprašanja meje Hrvaške z Italijo. Ob tem je spomnil, da je Hrvaška še pred sporazumom Drnovšek – Račan govorila, da želi ohraniti mejo z Italijo, z razlogom, da bi mejili na državo Evropske unije. “Ko je Slovenija postala članica EU, so argumenti postali nepomembni in še vedno vidimo, da si Hrvaška želi biti v neposredni bližini Italije in če se bo to uresničilo, kot si zamišljajo, Slovenija ne bi imela dostopa do teritorialnih voda in odprtega morja,” je opozoril predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da je Arbitražni sporazum, ki je bil proglašen za velik dosežek te vlade, velik problem, ne le aktualne, temveč tudi prihodnjih vlad in prepričan je, da mora Slovenija ohraniti prosto pot do teritorialnih voda. “Če nam to ne bi uspelo, potem bo potrebno razmišljati o alternativnih politikah,” je dejal dr. Rupel.

Spomnil je tudi, da je predsednik republike pred časom dejal, da je Evropska unija zdrsnila v irelevantnost: “V odboru smo mnenja, da je Slovenija “zdrsnila v irelevantnost”, kar dokazuje neuspeh naših diplomatov pri kandidiranju za položaje v diplomatski službi EU. V našem odboru si želimo, da bi slovenski kandidati bili uspešni in da bi Slovenija imela svoje ljudi v zunanjepolitičnem sistemu EU.”

Spregovoril je tudi o spremembi Ustave RS, saj le-ta ne govori o diplomaciji. V ta namen so v odboru pripravili predlog ustavne spremembe na tem področju: “Želimo si, da bi ustava govorila tudi o diplomatski oz. konzularni službi, pri čemer bi morali tej službi naložiti, da ne sme biti strankarsko pristranska,” je dejal in dodal, da je to vsebovala tudi formulacija prejšnjega Zakona o zunanjih zadevah, ki pa je bil v tem vladnem mandatu spremenjen. Podal je tudi predlog, kako bi se lahko razrešilo morebitne nesporazume pri imenovanju veleposlanikov: “V nemški ustavi predsednik republike veleposlanike akreditira oz. jim izdaja poverilnice, nikakor pa o njih ne odloča.”

Odkar je Slovenija članica EU, je zavezana evropski zunanji politiki, zato ta prostor vidi kot odprtega za pogovore in o katerem se bo potrebno v prihodnosti dogovoriti veliko pomembnih stvari, tudi o tem, da bi morebiti prišlo do koncentracije političnega odločanja v Evropski uniji. O zunanjih diplomatskih službah pravi, da si ne želi, da bi bili kandidati predmet odločanja ene osebe v administraciji, temveč, da bi bili predlogi bolje utemeljeni, zato odbor Strokovnega sveta SDS predlaga novo ureditev, kjer bi pri predlaganju kandidatov za zunanjo diplomatsko službo sodelovale tudi slovenske državne, kulturne in akademske ustanove. Glede sprememb, ki bi bile potrebne v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, pa je izpostavil predvsem pomen ureditve položaja političnega direktorja in odpravo ukinitve oddelka za strateške analize. Kot je dejal, nam primanjkuje strateških analiz, zato meni, da bi bila ponovna postavitev analitičnega oddelka nujna.   “Želimo si, da bi preuredili diplomatsko mrežo, morda zmanjšali število predstavništev v EU ter povečali število predstavništev v Ameriki, Južni Ameriki, Afriki in Aziji,” je dejal in izpostavil, da ima Slovenija trenutno v Afriki samo eno predstavništvo in sicer v Kairu. “O tem moramo govoriti zelo resno, mimo strankarskih razprtij, saj bi bilo potrebno upoštevati tudi gospodarsko situacijo,” je o predlogih sprememb dejal dr. Rupel.

Na koncu je dr. Rupel izpostavil še tri prednostne naloge na področju zunanjih in evropskih zadev, in sicer: vitko diplomacijo, poudarjanje sredozemske razsežnosti Slovenije ter razvoj tesnejšega sodelovanja z državami skupine BRICS. Kot je dejal, bi se morala slovenska diplomacija pospešeno vključevati v zunanjo službo EU, kar bi omogočilo postopno preureditev diplomatske mreže RS v smeri njene racionalizacije, predvsem ko gre za število predstavništev oz. diplomatov v članicah EU. Poudaril je tudi pomen sredozemske razsežnosti Slovenije, pri čemer je ključno vztrajanje pri nesporni (teritorialni) povezavi med slovenskim in odprtim morjem ter povezovanju Kopra z modernim evropskim železniškim omrežjem. “Odbor za zunanje in evropske zadeve je prepričan, da bi Slovenija morala razviti tesnejše sodelovanje z državami skupine BRICS: z Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko,” je na koncu še dejal dr. Rupel.

Kdor igra na karto razcepljenosti, ta bo izgubil v bodočnosti

Predsednik Komisije za globalna vprašanja dr. Jože Rant se je v svoji predstavitvi osredotočil predvsem na verodostojnost slovenske zunanje politike, deklarativne usmeritve zunanje politike in realna dejstva. Izpostavil je obisk kanclerke Angele Merkel, v okviru katerega je premier Pahor poudaril in izrazil evropsko zavzetost, podprl vključevanje v rešitve finančne krize v evro območju ter podprl francosko-nemški dogovor. Dr. Rant je ob tem dejal, da stanje pri nas kaže drugačno sliko. Kot je menil, se neevropskost v Sloveniji kaže v pomanjkanju pravne države, kar je med drugim vidno v neizplačevanju prispevkov delavcem ter plačilni nedisciplini, ki povzročata nezadovoljstvo tudi pri delavcih iz tujine. Dejal je še, da “je velik upad verodostojnosti predstavljala tudi peticija o ukinitvi Slovenske vojske in to v obdobju, ko je potrebno s skupnimi mednarodnimi močmi reševati krizna žarišča, saj so to lahko izvozna žarišča za izvoz kriminala in terorizma.” Dodal je še, da uhajanje podatkov, materialnih dokazov in odkrivanje obveščevalnih centrov zmanjšuje težo naše države ter zmanjšuje ugled predsednika republike, ugled premierja in celotne Slovenije. “Bistveno je, da se mednarodna verodostojnost podkrepi z verodostojnimi ukrepi doma, pri nas.”  “Slovenija je soočena s sindromom globalnih kriz,” je še menil dr. Rant in izpostavil pomen sodelovanja v zvezi NATO, ne samo v vojaškem oziru, ampak tudi v civilnem – na področju tehnologije, znanosti in razvoja. “Slovenija lahko sodeluje pri odkrivanju novih metod za odkrivanje terorizma, za odkrivanje različnih terorističnih naprav ali pri odkrivanju ilegalnih migracij,” je dejal in dodal, da je priložnosti za sodelovanje veliko, v okviru EU ali v okviru zveze NATO. Izpostavil je tudi možnost nadzorovanja meje z brezpilotnimi letali ali pa razvijanje elektronike za nadzor pozicioniranja ladij, kar je koristno v boju proti piratstvu. “To zahteva enotnost, ne delitev in sporov in ni prostora za politično segregacijo, temveč za sodelovanje in umirjanje razmer doma. Kdor igra na karto razcepljenosti, ta bo izgubil v bodočnosti, prej ali slej,” je zaključil predsednik Komisije za globalna vprašanja dr. Rant.