Dr. Romana Jordan Cizelj o vmesnem pregledu industrijske politike

Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, je tretji dan majskega plenarnega zasedanja kot poročevalka Evropskega parlamenta predstavila poročilo o Vmesnem pregledu industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta. Evropski parlament je o poročilu glasoval danes. V svojem govoru v plenumu je poslanka uvodoma izpostavila pomen zasledovanja ciljev prenovljene Lizbonske strategije in poudarila pomembnost integriranega pristopa k industrijski politiki. Poslanka je izrazila strinjanje, da industrijska politika sicer ostaja v pristojnosti držav članic, vendar evropski ukrepi spodbujanja razvoja in gospodarske rasti močno posegajo tudi na to področje.”Industrija spodbuja oblikovanje družbe znanja, spodbuja raziskave, razvoj in inovativnost, hkrati pa je tudi uporabnica teh storitev, ” je dodala poslanka in kot primer izpostavila dejstvo, da industrija v EU prispeva več kot 80% izdatkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj, inovativni izdelki pa pomenijo približno 75% izvoza EU. V nadaljevanju svojega nastopa je poslanka pozdravila sporočilo Evropske komisije o izvajanju ukrepov s področja industrijske politike ter zastavila vprašanja, ključna za nadaljnje ukrepanje: “Kaj je torej zares pomembno? Čemu dati prednost? Katere so tiste teme, ki jih vidi kot prioritetne Evropski parlament in si želi spodbuditi Komisijo k nadaljnjemu ukrepanju?” Med prioritetna področja, po poslankinem mnenju nedvomno sodijo podnebne spremembe in trajnostni razvoj: “Zaveze o občutnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov niso podane le za področji energetike ter prometa. Močno posegajo tudi na področje industrije, brez katerega razvoj nizkoogljične družbe ni mogoč. Vprašati se moramo, katere so spodbude, ki jih industrija potrebuje, da se bo razvila v čistejšo tehnologijo? Katere so spodbude, da bo uporabila bolj učinkovite tehnologije? Kateri so pravi mehanizmi, da ne bo ogrožena konkurenčnost ter možnost do izbire pri potrošniku? Kako ukrepati strateško modro, preko meja EU?” Poudarila pa je dejstvo, da so podnebne spremembe priložnost in ne grožnja za evropsko gospodarstvo. Med drugimi prednostnimi temami je poslanka posebej izpostavila trajnostno oskrbo in ravnanje s surovinami ter oblikovanje bolj stimulativnega okolja za delovanje malih in srednje velikih podjetij. Izrazila je pričakovanje po večji enotnosti, harmonizaciji in odpravi upravnih bremen, ter zaščiti intelektualne lastnine. Ob koncu razprave je poslanka spregovorila še o spodbujanju enakomernega industrijskega razvoja znotraj EU ter povezovanju inštitucij znanja, raziskovanja in inovacij.