Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah in energetiki

Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, je na današnji novinarski konferenci predstavila izide včerajšnjega glasovanja na mini plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju o pogajanjih na Baliju. Spregovorila je o podnebnih spremembah in energetiki v luči nedavne predstavitve energetsko-okoljskega svežnja Evropske komisije ter napovedala nekatere prihodnje dogodke s teh področij v tem letu, med drugim tudi strokovne simpozije in javne tribune ter prihodnjo okoljsko akcijo slovenskih šol Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Afriki.Podnebne spremembe so aktualna politična, vse boljtudi gospodarska tema. Ne kažejo se več le »nekje na drugi strani planeta«,temveč jih že vsi občutimo v svojem vsakdanu. S tem področjem se intenzivno ukvarjajotako znanstveniki kot tudi visoki politiki, odločilno vlogo pri sprejemanjukakršnih koli ukrepov in politik pa imajo izvoljeni predstavniki nacionalnihparlamentov in seveda tudi Evropski parlament. V prvi vrsti pa je k ukrepanjuza zaščito okolja poklican vsak posameznik. Veliko pozornosti so v tem času pritegnilapogajanja na Baliju. Začasni odbor za podnebne spremembe, kateregačlanica in koordinatorka je dr. Jordan Cizljeva, je pripravil resolucijo,ki predstavlja dosežke decembrskekonference o podnebnih spremembah na Baliju in ki jo je včeraj, 31. januarja2008, z veliko večino na glasovanju podprl tudi Evropski parlament. Tako jezastavljena časovnica za pripravo mednarodnega dogovora, ki mora bitidosežen do leta 2009, kar omogoča kontinuitetotudi po izteku Kyotskega protokola. »Zavezadržav v razvoju, da sprejmejo del odgovornosti za znižanje izpustovtoplogrednih plinov, je velik dosežek, pri čemer pa je pomembno, da že obstoječe in uveljavljene mehanizme vEvropi, kot je na primer trg z ogljikom, učinkovito prenesemo na mednarodnoraven,« je povedala dr.Jordan Cizljeva in poudarila, da  »uspehpa lahko zagotovijo le hkratna prizadevanja industrije, raziskovalne sfere inposameznikov.«Tem prizadevanjem sledi delo delegacij Evropskega parlamenta,ki so še pred Balijem obiskale Kitajsko, prihodnji teden pa bodo pogovoripotekali tudi z Indijo in Bangladešem ter nato z Rusijo in ZDA.V Evropskem parlamentu so vjanuarju že potekale tematske razprave,ki se bodo vrstile tudi v prihodnje. 23. januarja 2008 je predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso v Evropskem parlamentu predstavilnov, doslej najbolj vseobsegajoč sveženjna področju energetske in okoljske politike. Predstavlja načrt za izvedbociljev, ki je bil sprejet na lanskem spomladanskem zasedanju. Evropski poslancibodo sveženj obravnavali v pristojnih odborih, to so Odbor za okolje, Odbor zaindustrijo, raziskave in energijo ter Začasni odbor za podnebne spremembe. Vslednjih dveh je članica oz. koordinatorka za politično skupino EPP-ED tudi dr.Romana Jordan Cizelj. Sveženj prinaša tudi naslednje cilje: do leta 2020znižati izpuste toplogrednih plinov za 20 %, dvigniti delež obnovljivih virovenergije na 20 % in dvigniti delež biogoriv v energetski mešanici EU na 10 %. Slovenija ima po izračunih, objavljenih v svežnju Komisije, doleta 2020 pravico povečati delež emisij toplogrednih plinov za 4 % glede naleto 2005, medtem ko mora delež obnovljivih virov energije povečati s sedanjih16% na 25% (ravno tako do leta 2020). O aktualnem dogajanju, posameznih okoljsko-energetskihelementih in pomenu za Slovenijo bo dr. Romana Jordan Cizelj v letu 2008govorila tudi na strokovnih in javnihtribunah, ki jih do jeseni načrtuje po vsej Sloveniji. Dr. Jordan Cizljeva pa je tudi pokroviteljica okoljske akcije s slovenskimi šolami Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Afriki, kijo želi na primeru dobre prakse v Osnovni šoli Šentilj v Slovenskih goricah podvodstvom ravnateljice Jelke Weldt razširiti na vse slovenske šole. »Namen akcije je osveščati, da je vsakposameznik, tudi vsak otrok ali mladostnik, odgovoren za to, kako čisto inzdravo bo naše okolje. In da imamo priložnosti za to, da nekaj storimo, navsakem koraku. Hkrati pa to pomeni tudi gojenje čuta za sočloveka, saj lahko zdenarjem, zbranim od starega papirja, marsikaj storimo za ljudi v stiski,bodisi v našem okolju, bodisi na drugem kontinentu. In to preprosto ssortiranjem materiala, ki sicer bremeni okolje,« je povedala dr. JordanCizljeva. Z zbranimi sredstvi želijo z akcijo pomagati otrokom v stiski vlokalnih okoljih, v skupni dvomesečni akciji vseh slovenskih šol pa tudiprispevati k razvoju izobraževanja v Afriki.