Dr. Romana Jordan Cizelj o obisku odbora CLIM v Indiji in Bangladešu

Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, je bila kot članica in koordinatorka Začasnega odbora za podnebne spremembe v okviru delegacije tega odbora 4. in 5. februarja na obisku v Indiji, od 6. do 8. februarja pa kot vodja delegacije v Bangladešu. Delegacija se je na terenu seznanila s tamkajšnjimi posledicami globalnega segrevanja ozračja in ugotavljala, kako s tema državama kar najučinkoviteje sodelovati v prihodnosti.  Evropski parlament dosežke nedavne konference na Baliju ocenjuje zelo pozitivno, saj doseženi dogovor ponuja dobro osnovo za nadaljnja pogajanja. Evropski parlament pozdravlja dejstvo, da se tudi države v razvoju zavedajo resnosti podnebnih sprememb in potrebe po hitrem ukrepanju. Prav Indija bo, poleg Kitajske, ZDA, Rusije in EU, igrala ključno vlogo pri pogajanjih in določitvi novega okvira o podnebnih spremembah po izteku Kyotskega protokola (2012), zato se je želela Evropska unija seznaniti z njenimi načrti, stališči in izzivi na področju podnebnih sprememb – tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Delegacija Začasnega odbora za podnebne spremembe Evropskega parlamenta se je v Indiji in Bangladešu srečala s ključnimi politiki, uradniki, predstavniki nevladnih organizacij, gospodarstva in strokovnjaki s tega področja. Indija zatrjuje, da se zaveda resnosti podnebnih sprememb in skupnih obveznosti razvitih in razvijajočih se držav za zmanjšanje podnebnih sprememb. Želi pa, da razvite države prevzamemo večino odgovornosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Indija se zavzema za sporazum na podlagi emisij per capita (na glavo) in poudarja, da ne bo presegla emisij Zahoda; to pa v realnosti pomeni, da lahko svoje izpuste poveča za približno sedemkrat.   Bangladeš je eden največjih prejemnikov razvojne in humanitarne pomoči Evropske unije. Zaradi geografskih značilnosti je ta država žrtev številnih naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami. Država je zelo gosto naseljena, kar 30 % njenega prebivalstva pa zasluži manj kot en dolar na dan. Tako se Bangladeš spopada s posledicami globalnega segrevanja ozračja ter z vzpostavljanjem trajnostnega razvoja, ki bi zmanjšal revščino prebivalstva. Hkrati opozarja, da brez pomoči razvitih držav tej dvojni nalogi ne bo kos, in poziva k okrepljenemu mednarodnemu sodelovanju. Zaveza na Baliju za države v razvoju namreč pomeni predvsem doseganje trajnostnega razvoja. Dr. Romana Jordan Cizelj ob tem poudarja, da sta »zmanjševanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje naša skupna prioriteta in naloga ter bi zato morala postati ključna elementa razvojne politike Evropske unije.« Predstavitev zadnjega okoljsko-energetskega svežnja, pogovori na Baliju, številne razprave o podnebnih spremembah v evropskem in nacionalnih parlamentih, obiski delegacij odbora za podnebne spremembe … želijo postaviti dejanski okvir stanja v Evropi in v svetu ter določiti smernice za ustrezno ukrepanje. »Predvsem pa je pomembno, da se dejavnosti iz političnega nivoja prenesejo do ljudi. Vsi ljudje, tudi v Sloveniji, se moramo zavedati, da nosimo svoj delež pri izpolnjevanju okoljskih zavez. Posledice onesnaževanja kjer koli v svetu imajo vse večji vpliv na naše okolje in življenje, v najbolj ranljivih in revnih državah sveta pa močnejši vremenski pojavi že terjajo življenja revnih ljudi, ki h globalnemu segrevanju s svojim načinom življenja niso doprinesli nič in so povsem nedolžne žrtve,« je še poudarila dr. Jordan Cizljeva.