Dr. Romana Jordan Cizelj o Lizbonski pogodbi, cenah hrane in Evropi brez kajenja

Stališče o vrhu EU pretekli teden in o pogodbi iz Lizbone, 23.10.2007″Zadovoljna sem, da so voditelji držav in vlad na vrhu v Lizboni uspeli doseči sporazum o osnovnem dokumentu evropskega sodelovanja. Sicer menim, da tudi z oblikovanjem ostalih politik v EU kažemo, da si želimo in znamo sodelovati. To je razvidno tako iz vse tesnejšega sodelovanja na področju podnebnih sprememb, na področju evropske energetske politike kot tudi iz skupne volje po vzpostavitvi Evropskega tehnološkega inštituta. Veseli me tudi, da se bo predstavništvo Slovenije v Evropskem parlamentu v prihodnjem mandatu okrepilo s sedem na osem članov.”Izjava dr. Romane Jordan Cizelj o naraščanju cen hrane, 24.10.2007Med osmimi cilji tisočletja je na prvem mestu izkoreninjanje revščine in lakote. Svetovni voditelji so se zavezali, da bodo od leta 1990 do 2015 prepolovili delež lačnih na svetu. Hitro dvigovanje cen hrane v letošnjem letu resno ogroža doseganje tega cilja.EU mora ukrepati in z ukrepi pomagati k umirjanju cen hrane. Tudi EP je podal nekaj svojih predlogov, kako to storiti.Za naraščanje cen je več razlogov. Pomemben je dvig kakovosti življenja na Kitajskem in v Indiji, ki je povečal povpraševanje. To je razveseljiv dejavnik, saj pomeni, da se v teh dveh državah niža delež lačnega prebivalstva. Drugi razlog je uporaba kmetijskih rastlin za proizvodnjo biogoriv. Menim, da je nebrzdana poraba žit za proizvodnjo biogoriv moralno sporna. Ne moremo in ne smemo se voziti v avtomobilih, ki jih poganjajo biogoriva na račun več lačnih želodcev in se hkrati trepljati po prsih, kako veliko smo storili za omilitev podnebnih sprememb. Prvenstveno se moramo posvetiti razvoju biogoriv, ki ne tekmujejo s hrano. To so t.i. goriva druge generacije.Dr. Romana Jordan Cizelj o zeleni knjigi o Evropi brez tobačnega dima, 24.10.2007Znanstveno dokazano je, da je cigaretni dim kancerogen in da ogroža tudi zdravje pasivnih kadilcev. Osebno dajem prednost pravici posameznika do zdravja pred pravico do kajenja. Čeprav EU na tem področju nima pristojnosti poseganja v nacionalno zakonodajo držav članic, menim, da je prav, da začrta jasne smernice in podpre omejitev kajenja na javnih mestih na način, ki bo ugoden tudi in predvsem za nekadilce. Slednjih je v EU menda kar 70%. V luči povedanega podpiram poročilo o zeleni knjigi o Evropi brez tobačnega dima, o katerem smo danes glasovali poslanci Evropskega parlamenta.