Dr. Romana Jordan Cizelj o celostnem razvoju prometa na Primorskem

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu in kandidatka SDS na volitvah za Evropski parlament (EP) dr. Romana Jordan Cizelj je v sredo, 3. junija 2009, v Portorožu v razpravi o prometu na Primorskem spregovorila o vplivu prometa na podnebne spremembe ter o odzivih EP na tem področju, dotaknila se je tudi vprašanja vinjet. Skupaj s poslancem Državnega zbora Republike Slovenije in prejšnjim državnim sekretarjem ministrstva za promet dr. Petrom Verličem sta izpostavila pomen čim prejšnje izgradnje železniškega križa.
»Spremenjeni vremenski pojavi kot posledica podnebnih sprememb bodo vplivali tudi na varnost v letalskem prometu,« se je ponedeljkove tragične nesreče francoskega letala dotaknila dr. Romana Jordan Cizelj. »Tudi to nas ponovno opozarja, da je na področju podnebnih sprememb treba ukrepati takoj, da je potrebno celovito prilagajanje tem spremembam in da tudi promet pri tem igra zelo pomembno vlogo,« je povedala dr. Jordan Cizelj.  

Po podatkih Evropske agencije za okolje (2006) prometni sektor prispeva okrog 20 % k skupnim emisijam toplogrednih plinov v EU. Z naraščanjem letalskega prometa so se v obdobju 1990–2005 v celotnem sektorju za 79 % povečale tudi emisije ogljikovega dioksida. 80 % evropskega prebivalstva živi na mestnih območjih, v katerih nastane 40 % vseh emisij zaradi prometa. V vsakdanjem regionalnem prometu in vožnjah v službo ter nazaj je 60 % vseh voženj z avtomobilom. 

Vsi ti podatki seveda kar kličejo k ukrepanju. Evropski parlament se je na to že odzval s spodbujanjem trajnostne prometne politike. Poročilo Začasnega odbora za podnebne spremembe »2050: Prihodnost se začenja danes« prinaša priporočila za prihodnjo celovito politiko EU na teh področjih in med drugim spodbuja tudi razvoj tehnologije vozil (okoljsko učinkovite inovacije), povečano uporabo alternativnih oblik prevoza in inteligentne sisteme upravljanja prometa, spremembe pri uporabi avtomobilov in v slogu vožnje, posodobljen javni promet, povečanje energetske učinkovitosti v prometu, prometno gospodarno in okolju prijazno načrtovanje mest ipd. 

Tudi na slovenskih avtocestah se je promet izjemno povečal, Slovenija je postala tranzitna država. Zato je potreben razvoj javnega prometa in spodbujanje njegove uporabe v mestnih središčih, nujna bi bila preusmeritev prometa z avtocest na železnice, kar pa terja posodobljen železniški križ. Dr. Peter Verlič je izpostavil, da je prejšnja vlada uspešno izpogajala sredstva zanj, sedaj pa projekt stoji. »To je nedopustno,« je povedal dr. Verlič, »saj tako ne bomo počrpali zagotovljenih evropskih sredstev, hkrati pa Slovenija ne bo dobila potrebne železniške proge.« To je prav primorska zgodba, saj je predvidena gradnja dveh čezmejnih odsekov, in sicer Koper–Divača in Trst–Divača.

Sogovornika sta spregovorila tudi o perspektivah Luke Koper in o letalskem prometu v Sloveniji, predvsem o spodbujanju razvoja treh slovenskih letališč: Jožeta Pučnika, Letališča Maribor in Letališča Portorož.