Dr. Romana Jordan Cizelj o 7. okvirnem programu z vidika potreb evropske družbe

Danes, 22. septembra 2005, je v Evropskem parlamentu potekala razprava o 7. okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj, katere glavni namen je bil začrtati prednostne naloge EU na tem področju v letih od 2007 do 2013 ter kritičen pogled na sedanji 6. okvirni program. Danes, 22. septembra 2005, je v Evropskem parlamentu potekala razprava o 7. okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj, katere glavni namen je bil začrtati prednostne naloge EU na tem področju v letih od 2007 do 2013 ter kritičen pogled na sedanji 6. okvirni program.Danes, 22. septembra 2005, je v Evropskem parlamentu potekala razprava o 7. okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj, katere glavni namen je bil začrtati prednostne naloge EU na tem področju v letih od 2007 do 2013 ter kritičen pogled na sedanji 6. okvirni program. Srečanja so se udeležili mnogi priznani strokovnjaki z različnih področij, univerzitetni profesorji, politiki in gospodarstveniki – med njimi ekonomist Ramon Marimon; prof. Kai Simons z Inštituta Max Planck; predstavnik Philipsa, dr. Jan van den Biesen; Paul Rübig, poročevalec za 7. okvirni program v Evropskem parlamentu, in številni drugi. Nedavne predloge Evropske komisije o uresničevanju ciljev 7. okvirnega programa so nastopajoči ocenili z različnih zornih kotov, tako z znanstvenega vidika kot z vidika industrije, raziskovalnih inštitucij, industrije in družbe. Slednje področje je podrobneje predstavila Dr. Romana Jordan Cizelj (ELS-ED/SDS), ki je poudarila, da so pri doseganju konkurenčnosti EU velikega pomena ravno potrebe evropske družbe. “Brez upoštevanja želja in potreb naših državljanov lizbonske strategije ne bo mogoče uresničiti,” je v uvodnem nagovoru dejala dr. Romana Jordan Cizelj. “7. okvirni program je še vedno v nastajanju in vanj mora biti vključena širša družba, ne le raziskovalci.” Ne glede na področje razprave so se prisotni strinjali, da je prihodnost evropskega raziskovalnega prostora v veliki meri odvisna od sposobnosti EU zadržati mlade znanstvenike in hkrati privabiti tuje, poenostaviti administrativne postopke, vzpodbujati konkurenčnost in inovativnost, izboljšati sodelovanje med podjetji ter izboljšati odnose med znanstveniki, raziskovalnimi inštitucijami in industrijo v Evropi. Po mnenju mnogih bi 7. okvirni program za večjo učinkovitost moral biti tudi bolj jasen in ciljno usmerjen. Vsega tega, so zaključili sodelujoči, ne bo mogoče uresničiti brez zadostnih denarnih sredstev. Zaenkrat je raziskovalnemu sektorju namenjenih le pet odstotkov evropskega proračuna, kar je znatno premalo, če želi EU ubraniti, kaj šele izboljšati svoj položaj na svetovnem prizorišču.