dr. Romana Jordan Cizelj na posvetu delovne skupine 2 v okviru EPP
petek, 10. 11. 2006Izpostavila je dva ključna cilja, ki jih mora Evropa na tem področju zasledovati: konkurenčnost in socialna varnost. V ponedeljek, 6. novembra 2006 se je dr. Romana Jordan Cizelj udeležila posveta delovne skupine 2 v okviru politične skupine Evropske ljudske stranke. Na posvetu, ki so se ga udeležili predstavniki, združeni v Evropski ljudski stranki, iz Belgije, Grčije, Madžarske, Norveške, Španije in Slovenije, so razpravljali o treh aktualnih tematikah, ki so pomembne za prihodnost Evropske unije:
mobilnost in prilagodljivost skupnega evropskega trga delovne sile,davčna politika v Evropi in globalizacija in evropski socialni modeli. Kot govornika sta nastopila g. Ivan Mikloš, nekdanji ministrski predsednik in finančni minister na Slovaškem in prof. Andre Sapir, predavatelj na ekonomski univerzi v Bruslju in nekdanji svetovalec predsednika Evropske komisije za ekonomske zadeve.
V prvem delu posveta je g. Ivan Mikloš izpostavil pomembnost prilagodljivega in mobilnega trga delovne sile v Evropski uniji, pri čemer je kot enega izmed glavnih problemov, s katerim se mora soočiti EU, izpostavil politično vodenje. Gledano iz tega zornega kota je politike razdelil v tri glavne skupine:
Standardne politike – tisti politiki, ki nimajo dolgoročnih ciljev in delujejo pod strahom realnosti in zavračajo velike spremembe. Populistične in demagoške politike – tisti, ki ustvarjajo politični strah. Politike, ki razmišljajo dolgoročno in uvajajo potrebne reforme in se ne ozirajo na možno izgubo politične priljubljenosti. Ob tem je izpostavil dejstvo, da ustvarjanje političnega strahu v EU ne deluje pozitivno na gospodarski in socialni razvoj v posameznih državah članicah.
V nadaljevanju je svoj nastop osredotočil na pomembnost investiranja v tujini in prostega pretoka delovne sile znotraj Evropske unije. Bil je mnenja, da težko govorimo o skupnem gospodarskem in ekonomskem prostoru, s tem ko odpiramo trg za investicije iz drugih držav, na drugi strani pa postavljamo omejitve za manj kvalificirano delavno silo iz novih držav, kot npr. iz Bolgarije in Romunije, ki bosta postali polnopravni članici 1. januarja 2007.
V razpravi, ki je sledila, so bili razpravljavci enotnega mnenja, da potrebujemo fleksibilen trg delovne sile, ki omogoča mobilnost in se spraševali, kako ta model čim učinkoviteje implementirati ob dejstvu, da imamo v posameznih državah članicah različne socialne modele. Razpravljavci so veliko časa namenili razpravi o usmerjanju in dodeljevanju socialne pomoči in ob tem prišli do zaključka, da relativno veliko dodeljevanje socialne pomoči pogosto vodi do daljše brezposelnosti in zmanjšanja interesa brezposelnih po iskanju zaposlitve. Ob tem so izpostavili tudi problematiko zaposlovanja mladih in žensk. V razpravi so govorili tudi o visoki brezposelnosti, o potrebi po izmenjavi izkušenj na področju urejanja socialnih vprašanj med državami članicami, izboljšanju izobraževalnega sistema in o zagotavljanju konkurenčnosti Evrope v globalnem pogledu.
Poseben poudarek so namenili razpravi o Danskem socialnem modelu, ki temelji na treh osnovnih principih:
Fleksibilnost trga delovne sile. Visoka nadomestila za brezposelne. Ko brezposelna oseba dobi ponudbo za delo jo mora sprejeti. V nasprotnem primeru država ukine socialno pomoč – na tak način skušajo omejiti dolgoročno brezposelnostIzpostavili so dejstvo, da več kot 1/3 zaposlenih na Danskem vsako leto zamenja službo in da približno 10% delovnih mest letno izgine, vendar se ustvari večji delež novih delovnih mest. Izpostaviti velja dejstvo, da je bila Danska v preteklosti in je še sedaj bogata država in si lahko tak drag socialni sistem tudi privošči. Prav ob upoštevanju omenjenega dejstva je razvidno, da tak sistem ni primeren za nove države članice že iz ekonomskega in gospodarskega vidika, so svoja razmišljanja strnili razpravljavci.
Svoj pogled na fleksibilnost in mobilnost evropskega trga delovne sile, je predstavila tudi evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Izpostavila je dva ključna cilja, ki jih mora Evropa na tem področju zasledovati: konkurenčnost in socialna varnost. Ob tem je bistvenega pomena kako postavimo prioritete med tema dvema področjema. Izpostavila je težave s katerimi se srečujemo v številnih novih državah članicah ob vpeljevanju reform, predvsem na področju pogajanj s socialnimi partnerji, ki pogosto negativno gledajo na reforme in so hkrati predstavniki zaposlenih. “Tekmovalnost mora biti način življenja vsakega posameznika v EU in zavedati se moramo, da smo sami odgovorni zase”, je svoje misli strnila evropska poslanka.
Gospod Mikloš je v drugem delu svoje predstavitve govoril o bolj konkurenčni davčni politiki v Evropi; predstavil je reforme davčne politike na Slovaškem, prikazal prednosti, ki jih takšna davčna reforma prinaša in izjeme, ki jih predvideva. Svojo predstavitev je podkrepil z dejstvom, da na Slovaškem niso povečali proračunskega primanjkljaja, ampak se je ta znižal iz 5,7% pred reformami na 2,2% po njih, ob 7,3% letni gospodarski rasti. Poudaril je tudi večjo disciplino pri pobiranju davkov. Razpravljavci so svoja stališča strnili ob dejstvu, da mora biti davčni sistem pregleden in enostaven.
V drugem delu posveta je svoje poglede na temo “Globalizacija in evropski socialni modeli” predstavil profesor Andre Sapir. Izpostavil je dejstvo hitro spreminjajočega se globalnega trga, kjer prihaja že do obratnih procesov, ki smo jih bili navajeni iz preteklosti, da evropski visoki politiki lobirajo in vzpostavljajo kontakte za investicije azijskih držav v Evropi (Indije, Kitajske,itd.). Globalizacijo je definiral kot rezultat političnih, tehnoloških in demografskih sprememb, ki smo jim priča. Skupni gospodarski trg EU naj bi predstavljal odgovor,ki nam ga prinaša globalizacija, predvsem iz vidika globalne konkurenčnosti EU. Izpostavil je problem usklajenega gospodarskega delovanja na evropski ravni, dejstvo da potrebujemo učinkovit ekonomski in socialni model, ob tem pa moramo pregledati obstoječi socialni model in pogledati ali je v koraku z globalizacijo, poiskati moramo ovire in ga ustrezno reformirati.
Kakšen socialni model potrebujemo? Razpravljavec je bil mnenja, da gotovo potrebujemo reforme socialnih sistemov, vendar bi to moralo ostati v pristojnosti vsake države članice, ker se je socialni model v vsaki državi članic razvijal različno, o čemer je že bilo govora v 1. delu posveta. Socialne modele v državah EU je razdelil v 4 osnovne skupine: KONTINETALNI SOCIALNI MODEL MEDITERANSKI SOCIALNI MODEL NORDIJSKI SOCIALNI MODEL ANGLOSAŠKI SOCIALNI MODEL Ob teh modelih je izpostavil različno razmerje med pravičnostjo in učinkovitostjo. Noben sistem ni enako dober v obeh kategorijah hkrati. Evropska unija naj na tem področju ohrani koordinacijsko vlogo, ostale pristojnosti pa morajo ostati v pristojnostih držav članic, je svoj nastop končal prof. Sapir.
V razpravi so razpravljavci predstavili številne zanimive in hkrati različne aspekte. Predstavnik Norveške je podal le nekaj pozitivnih učinkov globalizacije, ko je posredoval podatke, da zaradi visokih cen nafte njihova državah še nikoli ni toliko zaslužila kot sedaj, enako velja za področje ladjedelništva in ribištva. V razpravi so se postavljala vprašanja, kako ljudem približati nujne reforme, ker jih ljudje pogosto razumejo kot revolucijo in ne kot evolucijo. Primerjali so dva osnovna socialna modela: anglosaškega in nordijskega, ki sta si najbolj različna. Če pri prvem govorimo o nizkih davkih in nizki stopnji socialnih storitev, lahko pri drugem rečemo prav nasprotno. Težave pa se pojavijo, ko ima država visoke davke in nizko stopnjo socialnih storitev. S tem problemom se srečuje Italija. Ob koncu so razpravljavci skušali najti odgovor na vprašanje: Ali je v procesu globalizacije bolje biti majhna ali velika država? Ob tem so se mnenja bolj nagibala v prid malih držav iz treh glavnih razlogov: lažje implementacije reform (manj nasprotovanj), lažje absorpcije “šokov” in dejstvo, da so se male države v bistvu že prej soočale z globalizacijo prav zaradi svoje majhnosti (price takers).
Razprava se je zaključila s kratko izmenjavo mnenj o problematiki predčasnih upokojitev. Razpravljavci so bili enotnega mnenja, da je dejstvo, da bomo morali delati dlje realnost, ki jo prinaša globalizacija.
Ob koncu je bila še kratka predstavitev prihodnjih aktivnosti politične skupine EPP. Naslednja posveta bosta 5.2.2007 in 3.5.2007.
mobilnost in prilagodljivost skupnega evropskega trga delovne sile,davčna politika v Evropi in globalizacija in evropski socialni modeli. Kot govornika sta nastopila g. Ivan Mikloš, nekdanji ministrski predsednik in finančni minister na Slovaškem in prof. Andre Sapir, predavatelj na ekonomski univerzi v Bruslju in nekdanji svetovalec predsednika Evropske komisije za ekonomske zadeve.
V prvem delu posveta je g. Ivan Mikloš izpostavil pomembnost prilagodljivega in mobilnega trga delovne sile v Evropski uniji, pri čemer je kot enega izmed glavnih problemov, s katerim se mora soočiti EU, izpostavil politično vodenje. Gledano iz tega zornega kota je politike razdelil v tri glavne skupine:
Standardne politike – tisti politiki, ki nimajo dolgoročnih ciljev in delujejo pod strahom realnosti in zavračajo velike spremembe. Populistične in demagoške politike – tisti, ki ustvarjajo politični strah. Politike, ki razmišljajo dolgoročno in uvajajo potrebne reforme in se ne ozirajo na možno izgubo politične priljubljenosti. Ob tem je izpostavil dejstvo, da ustvarjanje političnega strahu v EU ne deluje pozitivno na gospodarski in socialni razvoj v posameznih državah članicah.
V nadaljevanju je svoj nastop osredotočil na pomembnost investiranja v tujini in prostega pretoka delovne sile znotraj Evropske unije. Bil je mnenja, da težko govorimo o skupnem gospodarskem in ekonomskem prostoru, s tem ko odpiramo trg za investicije iz drugih držav, na drugi strani pa postavljamo omejitve za manj kvalificirano delavno silo iz novih držav, kot npr. iz Bolgarije in Romunije, ki bosta postali polnopravni članici 1. januarja 2007.
V razpravi, ki je sledila, so bili razpravljavci enotnega mnenja, da potrebujemo fleksibilen trg delovne sile, ki omogoča mobilnost in se spraševali, kako ta model čim učinkoviteje implementirati ob dejstvu, da imamo v posameznih državah članicah različne socialne modele. Razpravljavci so veliko časa namenili razpravi o usmerjanju in dodeljevanju socialne pomoči in ob tem prišli do zaključka, da relativno veliko dodeljevanje socialne pomoči pogosto vodi do daljše brezposelnosti in zmanjšanja interesa brezposelnih po iskanju zaposlitve. Ob tem so izpostavili tudi problematiko zaposlovanja mladih in žensk. V razpravi so govorili tudi o visoki brezposelnosti, o potrebi po izmenjavi izkušenj na področju urejanja socialnih vprašanj med državami članicami, izboljšanju izobraževalnega sistema in o zagotavljanju konkurenčnosti Evrope v globalnem pogledu.
Poseben poudarek so namenili razpravi o Danskem socialnem modelu, ki temelji na treh osnovnih principih:
Fleksibilnost trga delovne sile. Visoka nadomestila za brezposelne. Ko brezposelna oseba dobi ponudbo za delo jo mora sprejeti. V nasprotnem primeru država ukine socialno pomoč – na tak način skušajo omejiti dolgoročno brezposelnostIzpostavili so dejstvo, da več kot 1/3 zaposlenih na Danskem vsako leto zamenja službo in da približno 10% delovnih mest letno izgine, vendar se ustvari večji delež novih delovnih mest. Izpostaviti velja dejstvo, da je bila Danska v preteklosti in je še sedaj bogata država in si lahko tak drag socialni sistem tudi privošči. Prav ob upoštevanju omenjenega dejstva je razvidno, da tak sistem ni primeren za nove države članice že iz ekonomskega in gospodarskega vidika, so svoja razmišljanja strnili razpravljavci.
Svoj pogled na fleksibilnost in mobilnost evropskega trga delovne sile, je predstavila tudi evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Izpostavila je dva ključna cilja, ki jih mora Evropa na tem področju zasledovati: konkurenčnost in socialna varnost. Ob tem je bistvenega pomena kako postavimo prioritete med tema dvema področjema. Izpostavila je težave s katerimi se srečujemo v številnih novih državah članicah ob vpeljevanju reform, predvsem na področju pogajanj s socialnimi partnerji, ki pogosto negativno gledajo na reforme in so hkrati predstavniki zaposlenih. “Tekmovalnost mora biti način življenja vsakega posameznika v EU in zavedati se moramo, da smo sami odgovorni zase”, je svoje misli strnila evropska poslanka.
Gospod Mikloš je v drugem delu svoje predstavitve govoril o bolj konkurenčni davčni politiki v Evropi; predstavil je reforme davčne politike na Slovaškem, prikazal prednosti, ki jih takšna davčna reforma prinaša in izjeme, ki jih predvideva. Svojo predstavitev je podkrepil z dejstvom, da na Slovaškem niso povečali proračunskega primanjkljaja, ampak se je ta znižal iz 5,7% pred reformami na 2,2% po njih, ob 7,3% letni gospodarski rasti. Poudaril je tudi večjo disciplino pri pobiranju davkov. Razpravljavci so svoja stališča strnili ob dejstvu, da mora biti davčni sistem pregleden in enostaven.
V drugem delu posveta je svoje poglede na temo “Globalizacija in evropski socialni modeli” predstavil profesor Andre Sapir. Izpostavil je dejstvo hitro spreminjajočega se globalnega trga, kjer prihaja že do obratnih procesov, ki smo jih bili navajeni iz preteklosti, da evropski visoki politiki lobirajo in vzpostavljajo kontakte za investicije azijskih držav v Evropi (Indije, Kitajske,itd.). Globalizacijo je definiral kot rezultat političnih, tehnoloških in demografskih sprememb, ki smo jim priča. Skupni gospodarski trg EU naj bi predstavljal odgovor,ki nam ga prinaša globalizacija, predvsem iz vidika globalne konkurenčnosti EU. Izpostavil je problem usklajenega gospodarskega delovanja na evropski ravni, dejstvo da potrebujemo učinkovit ekonomski in socialni model, ob tem pa moramo pregledati obstoječi socialni model in pogledati ali je v koraku z globalizacijo, poiskati moramo ovire in ga ustrezno reformirati.
Kakšen socialni model potrebujemo? Razpravljavec je bil mnenja, da gotovo potrebujemo reforme socialnih sistemov, vendar bi to moralo ostati v pristojnosti vsake države članice, ker se je socialni model v vsaki državi članic razvijal različno, o čemer je že bilo govora v 1. delu posveta. Socialne modele v državah EU je razdelil v 4 osnovne skupine: KONTINETALNI SOCIALNI MODEL MEDITERANSKI SOCIALNI MODEL NORDIJSKI SOCIALNI MODEL ANGLOSAŠKI SOCIALNI MODEL Ob teh modelih je izpostavil različno razmerje med pravičnostjo in učinkovitostjo. Noben sistem ni enako dober v obeh kategorijah hkrati. Evropska unija naj na tem področju ohrani koordinacijsko vlogo, ostale pristojnosti pa morajo ostati v pristojnostih držav članic, je svoj nastop končal prof. Sapir.
V razpravi so razpravljavci predstavili številne zanimive in hkrati različne aspekte. Predstavnik Norveške je podal le nekaj pozitivnih učinkov globalizacije, ko je posredoval podatke, da zaradi visokih cen nafte njihova državah še nikoli ni toliko zaslužila kot sedaj, enako velja za področje ladjedelništva in ribištva. V razpravi so se postavljala vprašanja, kako ljudem približati nujne reforme, ker jih ljudje pogosto razumejo kot revolucijo in ne kot evolucijo. Primerjali so dva osnovna socialna modela: anglosaškega in nordijskega, ki sta si najbolj različna. Če pri prvem govorimo o nizkih davkih in nizki stopnji socialnih storitev, lahko pri drugem rečemo prav nasprotno. Težave pa se pojavijo, ko ima država visoke davke in nizko stopnjo socialnih storitev. S tem problemom se srečuje Italija. Ob koncu so razpravljavci skušali najti odgovor na vprašanje: Ali je v procesu globalizacije bolje biti majhna ali velika država? Ob tem so se mnenja bolj nagibala v prid malih držav iz treh glavnih razlogov: lažje implementacije reform (manj nasprotovanj), lažje absorpcije “šokov” in dejstvo, da so se male države v bistvu že prej soočale z globalizacijo prav zaradi svoje majhnosti (price takers).
Razprava se je zaključila s kratko izmenjavo mnenj o problematiki predčasnih upokojitev. Razpravljavci so bili enotnega mnenja, da je dejstvo, da bomo morali delati dlje realnost, ki jo prinaša globalizacija.
Ob koncu je bila še kratka predstavitev prihodnjih aktivnosti politične skupine EPP. Naslednja posveta bosta 5.2.2007 in 3.5.2007.