Dr. Roman Jerala: Treba je upoštevati navodila strokovnjakov pri izvajanju zaščitnih ukrepov; pri tem je nujno sodelovanje vseh!

DEMOKRACIJA: V kakšni fazi je ta čas preizkušanje cepiv proti bolezni COVID-19? Koliko časa bo svet še čakal na to cepivo oziroma cepiva?

JERALA: Ta čas je v kliničnem testiranju 57 cepiv, še kakšnih 100 v predkliničnih fazah. V 3. fazi testiranja, kjer preverjamo zaščito pred virusom in varnost, je ta čas 11 cepiv.

Po mojem mnenju bo kakšno od cepiv, ki so v tretji fazi testiranja, na voljo že do konca leta ali vsaj v začetku prihodnjega leta.

Po zastavljenih ciljih bo cepivo uspešno, če bo pokazalo vsaj 60-odstotno zaščito. Čas, ko lahko pričakujemo rezultate, pa je odvisen od širjenja okužb v državah, kjer poteka testiranje.

DEMOKRACIJA: Koliko proizvajalcev cepiv se trudi za odkritje cepiva in koliko je takih, ki so morda že blizu uspehu?

JERALA: V ZDA na primer so z državno podporo 1 do 2 milijard dolarjev podprli vsako od 8 cepiv, za katerimi stojijo velike farmacevtske družbe, ki so sposobne pripraviti stotine milijonov odmerkov cepiva v nekaj mesecih. Menim, da bodo do konca leta znani rezultati za 4 ameriška cepiva, za petega najbrž nekaj mesecev kasneje, podobno velja za cepivo AstraZeneca in za kitajska cepiva, ki jih razvijajo najdlje. Za oktober napovedujejo odobritev prvega kitajskega cepiva Sinopharm, s katerim se je cepilo več sto tisoč ljudi in kjer pravijo, da so končali testiranje in čakajo samo še na odobritev regulatorjev.

Moramo se zavedati, da vsak dan pomeni vsaj 5000 dodatnih žrtev virusa in izgubo desetine milijard, ki pušča posredne posledice tudi na zdravju.

Že spomladi sem ocenil, da bo virus do konca leta terjal več kot milijon žrtev in žal smo do te številke prišli že na začetku jeseni.

DEMOKRACIJA: Prav pred nekaj dnevi je bilo objavljeno, da v Rusiji cepivo Sputnik V že imajo in da bodo začeli množično cepiti konec oktobra. Za kaj pravzaprav gre?

JERALA: Rusi imajo cepivo, ki je glede na stopnjo razvoja nekaj mesecev za ameriškimi, britanskim in kitajskimi cepivi. To pomeni, da so končali 1. in 2. stopnjo kliničnega testiranja na majhnem številu prostovoljcev in odobrili cepivo že po 2. stopnji, kar je bila bolj propagandna poteza. Rusko cepivo nameravajo najprej aplicirati na 40.000 ljudeh, kar je primerljivo s 3. stopnjo testiranja drugih cepiv, preden bo na voljo za splošno uporabo. Gre sicer za zelo podobno tehnologijo, kot jo uporablja več drugih cepiv, in po rezultatih sodeč cepivo deluje, vendar bo potrebna pazljivost pri uporabi.

DEMOKRACIJA: Cepivo proti COVID-19 bo verjetno delovalo na povsem drugačnem principu kot dosedanja – je to tudi zato, ker na sam virus ljudje ne razvijemo trajne imunosti, kot smo lahko brali v medijih?

JERALA: Večina novih cepiv temelji na principih vnosa genskega zapisa za virusne proteine, torej prek uporabe adenovirusov in mRNK. Uporaba te tehnologije je omogočila hitro zasnovo in testiranje cepiva in na tem pristopu lahko pripravimo cepivo proti novim virusom. Posebej bi omenil, da ne gre za spremembo genskega zapisa človeka, ker se genski zapis cepiv v telesu obdrži le krajši čas, toliko, da telo razvije celice, ki proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Glede trajanja imunosti po okužbi pa je še prezgodaj soditi. Ocenjujejo, da je verjetnost vnovične okužbe 1:10.000. Po drugi strani so spominske celice proti SARS zasledili še po 17 letih. Najbrž je trajanje zaščite odvisno od poteka bolezni pa tudi od zdravstvenega stanja posameznika. Lahko da bodo cepiva zaščitila celo v večji meri kot okužba, saj jih kombiniramo z drugimi aktivatorji naravne imunosti, poleg tega jih vnašamo v tkiva, kamor virus SARS-CoV-2 ne pride, in tako zagotovimo trajnejši imunski odziv.

DEMOKRACIJA: Tudi sami ste vpleteni v razvoj cepiva – nam zaupate kako?

JERALA: Marca smo se v naši skupini na Kemijskem inštitutu odločili, da želimo po najboljših močeh pomagati k boju proti pandemiji. Imamo znanje tako s področja imunologije kot s področja načrtovanja proteinov, opremo, ki morda ni takšna kot v najboljših laboratorijih na svetu, vendar z dobro idejo in motivirano ekipo lahko vseeno dosežemo izvirne rezultate. Na neki način nam je bilo celo lažje, da smo spomladi kljub zaprtju v izmenah delali na cepivu. Vesel sem, da nam je uspelo realizirati dobro idejo, pa čeprav je bilo potrebnega veliko dela. Posebna značilnost našega kandidata za cepivo je, da smo del virusnega proteina, s katerim virus prepoznava tarčne celice, organizirali v nanodelce z več kopijami tega proteina, s čimer bolje aktiviramo imunski sitem, da tvori protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Prednost je v tem, da naše ogrodje ni imunogeno, kar velja za ogrodja pri drugih cepivih. Zato bomo lahko podoben princip uporabili kasneje tudi proti drugim virusom.

DEMOKRACIJA: Ukvarjali ste se z načini spodbujanja imunskega sistema. Za kaj gre?

JERALA: V zadnjem času smo se ukvarjali z raziskavami naravne imunosti. Naravna imunost omogoča obrambo pred okužbami in je pomembna za hiter odziv, še preden se torej lahko tvorijo protitelesa, kar zahteva kakšen teden. Spojine, ki aktivirajo naravno imunost, uporabljamo za izboljšajo delovanja cepiv. Poleg razumevanja mehanizma naravnega imunskega sistema bi med pomembnimi dosežki omenil, da smo pojasnili način delovanja antimalarikov za zdravljenje avtoimunih bolezni, članek o tem je bil doslej citiran več kot 400-krat. Poleg tega nas zanima aktivacija imunskega sistema v vnetnih procesih in raku. Pred epidemijo smo veliko raziskav usmerili v razvoj imunoterapije raka, upamo, da jih bomo v sodelovanju z zdravniki lahko uporabili za učinkovitejše zdravljenje. Kaže, da se bo še izboljšalo sodelovanje z našimi odličnimi kliniki, da prenesemo spoznanja v uporabo.

Odlično bi bilo, če bi nam uspelo v Sloveniji združiti moči in podpreti Center za napredne metode zdravljenja, ki bi slovenskim pacientom omogočil dostop do najbolj naprednih načinov zdravljenja.

To danes postaja vedno bolj prilagojeno posameznemu bolniku, s temi pristopi zdravimo nekatere bolezni, ki so bile prej neozdravljive, izziv pa je omogočiti dostopnost do teh metod, ker gre za zahtevno in drago tehnologijo, vendar imamo v Sloveniji znanje, ki je potrebno za to.

DEMOKRACIJA: Kaj je »pooled testing« in zakaj se pri nas ni uveljavil ta način testiranja? Kakšni načini testiranja so še mogoči?

JERALA: »Pooled testing« ali testiranje združenih vzorcev je princip testiranja več vzorcev hkrati z enim samim testom. Princip je zelo enostaven – če je delež pozitivnih vzorcev nizek, lahko vzorce zmešamo, npr. v skupinah po 10. Če je rezultat negativen, smo naredili 1 test namesto 10. Če pa je pozitiven, dodatno testiramo vseh 10 posameznih vzorcev in odkrijemo, kateri iz skupine je dejansko pozitiven. Vsekakor pa se morajo o tem odločiti zdravniki oz. tisti, ki izvajajo testiranje, ker imajo najboljše informacije. Ko so imeli v Wuhanu maja vnovič manjši izbruh, so v 10 dneh testirali 9 milijonov prebivalcev z uporabo to strategije. Testi PCR so zelo občutljivi, tako da bi tudi v združenem vzorcu lahko zaznali virus.

Sicer pa je za omejevanje okužb pomembno čim pogostejše testiranje, četudi je občutljivost testa nekoliko nižja, ker je predvsem ključno, da čim prej identificiramo kužne z visoko koncentracijo virusov, ki jih lahko širijo naprej.

Hitrost je še posebej ključna ob sprejemu pacientov v bolnišnico, kjer bi lahko hitro ugotovili, če niso kužni, in jih sprejeli v obravnavo, medtem ko bi lahko kasneje dobili bolj občutljiv rezultat. V ZDA, Angliji in Avstriji na nekaterih univerzah zaposlene in študente testirajo dvakrat tedensko. Po mojem mnenju bi veljalo premisliti o drugačnih načinih jemanja vzorcev, saj je analiza iz sline ali tekočine od grgranja podobno občutljiva kot bris.

DEMOKRACIJA: Ali je mogoče, da bi bolezen COVID-19 po določenem času kar sama od sebe razvodenela − kot npr španska gripa pred sto leti? Zakaj?

JERALA: Španska gripa je po svetu pustošila več kot dve leti ob strahotnem številu žrtev: ocene segajo od 17 do 50 milijonov. Sedaj je na svetu precej več ljudi kot takrat, svet pa je tudi bolj povezan, kar sta dejavnika za hitrejše širjenje okužb, res pa je slaba zdravstvena situacija ob koncu 1. svetovne vojne zagotovo povečala število žrtev. Ocenjujejo, da se je okužila tretjina tedanjega svetovnega prebivalstva, tako da epidemija ni razvodenela sama od sebe, ampak je precej ljudi postalo odpornih in je upoštevalo zaščitne ukrepe. Takega scenarija si ne smemo želeti, prekuženost velikega deleža populacije bi terjala strahotno število žrtev. Pri nas je število žrtev COVID-19 še relativno nizko, v ZDA pa je COVID-19 po celokupnem številu žrtev že na četrtem mestu, za špansko gripo, državljansko vojno in drugo svetovno vojno! In to ob ocenah, da se je doslej okužilo manj kot 20 odstotkov prebivalcev ZDA.

DEMOKRACIJA: Kakšen je bil odgovor znanosti ob epidemiji?

JERALA: Na primeru korone se je znanost izjemno izkazala. Sodoben tempo življenja nas je sicer navadil, da pričakujemo hipne rešitve, vendar je znanost tokrat prekosila pričakovanja strokovnjakov, tudi moja. Zaporedje genoma virusa so določili v nekaj dneh, v dveh tednih so že imeli pripravljene prve kandidate za cepiva, strukture virusnih proteinov so določili z uporabo krioelektronske mikroskopije v nekaj tednih (manjši takšen instrument imamo na Kemijskem inštitutu), vse to bi še pred desetletjem zahtevalo najmanj 10-krat toliko časa. Na tem problemu so se angažirali sto tisoči znanstvenikov po vsem svetu. Upam, da po koncu pandemije ne bomo pozabili, da se moramo pripraviti in preprečiti podobne pandemije v prihodnje, čeprav se žal sredstva za znanost na ravni EU krčijo. Ni dvoma, da se bo predvsem s prenosom prek živali, ki izgubljajo svoj habitat, pojavilo še veliko virusov, ki bi lahko povzročili podobno in celo hujšo pandemijo. Možnosti pandemij so napovedovali že vrsto let. Poleg cepiv, zdravil in diagnostike lahko znanost ponudi orodja za rešitev velikega števila sedanjih in prihodnjih ključnih problemov človeštva −od zdravja, hrane, energije do okolja. Pozabljamo, da je znanost z iznajdbo umetnih gnojil preprečila lakoto na začetku 20. stoletja. Državljani in njihovi predstavniki pa se morajo odločiti, v kolikšni meri bodo podprli znanost in kako bodo uporabili razvita orodja.

DEMOKRACIJA: Kaj bi priporočili Slovencem v tem trenutku?

JERALA:

Na prvem mestu bi priporočil skrb zase, ker je virus lahko smrtonosen za kogarkoli, tudi za tiste brez pridruženih bolezni, in obzirnost do drugih, ker s svojim ravnanjem ne varujemo samo sebe, ampak tudi druge, bolj ranljive člane družbe.

To bo še posebej pomembno v tej zahtevni jeseni in zimi, ko ni jasno, ali bomo epidemijo lahko ustavili brez vnovičnega zapiranja, kot se ta čas dogaja v Izraelu, na Slovaškem in Češkem. Zato je treba upoštevati navodila strokovnjakov pri izvajanju zaščitnih ukrepov in pri tem je nujno sodelovanje vseh. Po drugi strani pa je na mestu optimizem, ker se, kar zadeva cepiva, že kaže svetloba na koncu predora.