Dr. Petrač: Človek bo še naprej skušal premikati meje vesolja

Raziskovanje se vedno splača, ne le v vesolju, saj se družbi večkratno povrne. Ker smo SDS ljudje, ki delimo vrednote svobode, človekovega dostojanstva, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti ter pozitivnega odnosa do okolja, smo se odločili, da vam skozi pogovor tokrat predstavimo izjemnega Slovenca, ki sodi mednje in je tudi član SDS – dr. Dušana Petrača, enega izmed vodilnih znanstvenikov pri Nasi, vrhunskega, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju vesoljske tehnike, avtorja številnih znanstvenih publikacij ter aktivnega udeleženca številnih znanstvenih simpozijev. Kdor ne pozna letnice njegovega rojstva, mu ne bi prisodil skoraj 80 let, ki jih bo dopolnil prihodnje leto. Še vedno zelo aktiven znanstvenik iz Krope, ki smo ga »ujeli« med njegovim obiskom v Sloveniji, je ostal ponosen Slovenec in se vsa leta rad vrača v domovino. Tudi slovenščina mu, kljub dolgoletnem delovanju v angleško govorečem okolju, ne dela prevelikih težav. Tokrat je v Sloveniji na povabilo Ministrstva za šolstvo in šport, sodeluje namreč pri projektu »Razvoj naravoslovnih kompetenc«, v okviru Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V okviru projekta je predvidenih 15 predavanj širom Slovenije, zadnjega bo imel danes v Murski Soboti.
Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature, breztežnost, …), že skoraj 40 let v razvojnem oddelku ameriške vesoljske agencije NASA v Pasadeni opravlja temeljne in uporabne raziskave. V ZDA ga je privedlo naključno srečanje s profesorjem Saxonom, kasnejšim predsednikom kalifornijske univerze, ki mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu, kjer je l. 1971 doktoriral iz fizike. Po študiju se je sprva nameraval vrniti v domovino, a se je nato, zaradi nezanimanja za njegovo delo, odločil nadaljevati svojo življenjsko pot v ZDA. Sodeloval je v številnih projektih, povezanih predvsem z vesoljskimi postajami, od leta 1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju, pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, … . Vsi se še spomnimo obiskov astronavtov slovenskega rodu Ronalda Šege in Sunite Williams v Sloveniji, malokdo pa ve, da je bil prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje ravno dr. Petrač.

Za Naso delate že skoraj 40 let. V tem času ste sodelovali pri mnogih projektih. Katere bi izpostavili?V svojem dolgoletnem delu za Naso bi štel med svoje najpomembnejše prispevke delo pri pionirskem Infrardečem astronomskem satelitu, ki je bil narejen v konzorciju ZDA, Nizozemske in Anglije. Prispeval sem ključne elemente, posebno kontrolo superfluidnega helija za vzdrževanje temperature infrardečih detektorjev pri minus 271 stopinj Celzija. Sodeloval sem tudi pri štirih znanstvenih eksperimentih na vesoljskem taksiju pri nizkih temperaturah in v breztežnosti ter številnih drugih raziskavah.Pred 50 leti je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Kakšna je bila vloga tega pionirskega dogodka za nadaljnje vesoljsko raziskovanje? Prvi odhod človeka v vesolje je bil fenomenalen mejnik za celotno človeštvo. Človek se je na ta način osvobodil težnosti, ki ga sicer v vsakdanjem življenju še vedno omejuje. Te prelomnice vse do danes nismo uspeli duševno povsem dognati in ima toliko različnih pomenov, da je nemogoče izpostaviti zgolj enega.Gospodarsko-finančna kriza je precej zamajala finančno stabilnost razvitega sveta. Na področju raziskovanja vesolja so finančna sredstva temelj napredka. Katera država na svetu ima, oziroma bo imela v prihodnosti primat na tem področju? Oziroma, katera država bo po vaši oceni na Mars prva poslala človeško posadko?NASA, ESA, Japonska in Rusija bodo sigurno igrale odločujočo vlogo. Pri ponovnem obisku Lune bo po vsej verjetnosti prednjačila Kitajska. Pri obisku človeka na Marsu pa bodo najbrž udeležene vse omenjene institucije. Človek bo zagotovo še naprej skušal premikati meje vesolja.Marsikdo se sprašuje, zakaj je človeštvu v sedanjih kriznih razmerah sploh potrebno zapravljanje denarja za vesoljske projekte.Ne smemo zanemariti dejstva, da se vsakršno raziskovanja vesolja povrne tudi v povsem praktične industrijske namene. Nekatere teorije pravijo, da se vsak vloženi dolar v vesoljske raziskave družbi povrne sedemkratno, v raznih oblikah, od davkov, novih zaposlitev ter seveda skozi nova spoznanja. Raziskovanje se torej vedno splača, ne le v vesolju, vsakršno raziskovanje.Kot fizik zagotovo spremljate tudi aktualne razprave o jedrski energiji in energetski varnosti. Tudi v Sloveniji se spopadamo z vprašanjem energetske varnosti in samozadostnosti. Kako bi vi uredili energetsko preskrbo Slovenije?V preskrbi zadostne količine energije za potrebe človeštva bo še vedno morala igrati odločilno vlogo jedrska energija, ne glede na trenutne težave na Japonskem. Posebno Francija prednjači na tem področju. Skrb za varnost in skladiščenje radioaktivnih odpadkov ostaja aktualni problem. Za Slovenijo se mi zdi, da je druga nuklearka v Krškem neizogibna, namesto tega pa Slovenija trenutno rešuje prihodnje energetske potrebe z gradnjo problematične nove elektrarne v Šoštanju TES-6, kjer bo v uporabi lignit, premog najslabše vrste. Državi se očitno zdi dopustna proizvodnja ogljikovega dioksida, kar bo posledično prispevalo k onesnaženju atmosfere ter vplivalo na klimo. V prihodnosti se bo sicer pokazalo, kdo ima prav.Večino časa preživite zunaj naših meja. Kakšen je ugled Slovenije v tujini? Ugled Slovenije v tujini je normalen za majhno državo. Neodločena tekma v nogometu na zadnjem svetovnem prvenstvu med ZDA in Slovenijo, pa je Slovenijo nenavadno popularizirala, vsaj v ZDA.Kako kot mednarodno priznani znanstvenik slovenskih korenin gledate na slovensko vladajočo politiko? Je dovolj dojemljiva za potrebne znanstvenikov in ustrezno spodbuja razvoj naravoslovnih ved? Ali je bilo dovolj storjenega na področju preprečevanja bega možganov?Vprašam vas, kdo le naj razume slovensko vladajočo politiko? Zdi se, da je prizadevanje za boljše blagostanje domovine obrobno vprašanje. Slovenija daje sredstva za znanost in šolstvo, a ne dovolj, da bi lahko kdaj dosegli zavidljivi cilj najbolj tehnološko razvite države v EU, ostajamo majhna država v senci večjih. O begu možganov (t.i. brain drain) nimam natančnih podatkov, vem pa, da država ne uporablja dovolj in premalo zaposluje izobražene kadre, ki tako mnogokrat ostajajo neizkoriščeni.Slovenska vlada beleži rekordno nizko podporo slovenske javnosti, koalicija se ukvarja sama s sabo. Kakšno je vaše mnenje o zadnjih dogajanjih v slovenski politiki?Slovenska vlada “uboga” nasvete za nujne privatizacije in neizogibne reforme, ki so lahko zelo škodljive za delovne ljudi, a nujne za kapitalistični interes. Eden mojih prijateljev mi zatrjuje, da je etika škodljiva in je cokla za razvoj. Torej, po njegovem prepričanju je vse dovoljeno, le da te pri tem ne ujamejo.Je Slovenija postala to, kar ste si pred 20-imi leti želeli?Sam sem pričakoval, da bo Slovenija manj zbirokratizirana, da bo življenje bolj enostavno in da ne bi tekali po nasvete le v Beograd v Titovi Jugoslaviji in sedaj v Bruselj ali v Washington. Uravnilovke ni več in tako manjšina živi mnogo bolje, mnogi pa slabše, kar je v redu po kapitalističnih normah, eksploatacija je spet dovoljena.Kako ocenjujete slovensko medijsko krajino, če jo primerjate z mediji v tujini?Mediji zagovarjajo tistega, ki jih plačuje in jim daje službe, v kateremkoli sistemu pač. Če novinar ne brenka zadovoljivo, hitro izgubi službo v medijih.
Kaj bi sporočili članicam in članom SDS?Članicam in članom SDS želim, da bi SDS spet vodila državo, s še večjo podporo volivk in volivcev.

Z dr. Petračem sva se pogovarjali Katarina Culiberg in Klavdija Pojbič.
Avtor slik: Rafael Marn (Slovenska znanstvena fundacija)