Dr. Peter Verlič: Volivci smo izbrali zmagovalca volitev in to je Slovenska demokratska stranka

Gospod Verlič, kakšno vlado si zasluži Slovenija? Kje so ključne točke, težave, s katerimi se bo soočila prihodnja vlada? Je Slovenija pred usodnimi odločitvami?

Slovenija potrebuje operativno vlado, ki bo sposobna odgovoriti na težave, s katerimi se soočajo državljanke in državljani Slovenije. Na to vprašanje sicer lahko odgovorim z lokalne ravni in vam lahko povem, s katerimi težavami se srečujemo občine. To so finance. Sredstva za delovanje občin so se močno znižala. Glavarina, ki znaša 630 evrov, ni bila nikoli izplačana. Župani, ki smo se v okviru združenj pogajali s Cerarjevo vlado za več denarja, niso bili uspešni. Zastalo je tudi črpanje evropskih sredstev, vse to pa vsaj za občino Grosuplje pomeni izpad najmanj 2 milijonov evrov proračunskih sredstev na letni ravni, brez izpada evropskih sredstev, ki jih ocenjujem na vsaj 20 milijonov evrov za obdobje enega mandata.

Zakaj?

Zaradi vašega prejšnjega vprašanja – neoperativne vlade Mira Cerarja. Tudi nameni, za katere so se črpala evropska sredstva, niso bili pravi; črpala so se namreč za tako imenovane mehke vsebine, ki so mogoče v kakšni bolj razviti evropski državi potrebni za izboljšanje socialnega položaja, v Sloveniji pa nekateri ljudje še vedno nimajo vodovoda, kanalizacije, nimajo urejene cestne infrastrukture ipd. Naj povem še to, da pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov potrebujemo več kot 30 soglasij in mnenj in ti postopki se vlečejo v nedogled v škodo prebivalcev in razvoja gospodarstva v občini.

In zaradi vladnih služb?

Ja, različnih ministrstev. Državo je ugrabilo uradništvo. Ministri pa se izgovarjajo, da so to strokovne naloge, za katere oni niso zadolženi. Zakaj pa potem imamo ministre in vlado? Tudi ko želimo v občini npr. vzpostaviti industrijsko cono za razvoj podjetništva, smo pri isti težavi, birokratizaciji. Po drugi strani pa je bilo za Magno ekspresno rešeno vse, čeprav je bila pri tem povožena vsa zakonodaja. Nič ni narobe z Magno in novimi delovnimi mesti, narobe je, da se tam, kjer je interes Cerarjeve vlade, lahko zgodi vse takoj, kjer ga ni, pa se nič ne premakne. Zakonodaja, ki naj bi veljala za vse enako, velja za ene bolj, za druge pa manj. Poglejte primer obvoznice Škofljica. Ob tretji A-razvojni osi nismo mogli umestiti obvoznice, saj je ministrica Majcnova rekla, da dokler bo ona ministrica, obvoznice Škofljica ne bo. Čeprav je 13 županov, ki zastopa 150.000 prebivalcev te regije, ves čas zatrjevalo, da obstaja predpis, ki je zapisan v evropski zakonodaji, to je prevlada javnega interesa, in bi pristojno ministrstvo moralo ta postopek sprožiti po uradni dolžnosti. Pa ni hotelo. Če ponovim, zadnja vladaje bila neučinkovita in nesposobna. Svetla izjema je ministrstvo za infrastrukturo in minister Peter Gašperšič, kjer je bilo za občine več posluha.

Povedati želite, da bi bilo pri črpanju evropskih sredstev in tudi na drugih področjih lahko veliko bolje, če bi imeli učinkovitejšo vlado?

Mislim, da smo izbrali zmagovalca volitev, in to je Slovenska demokratska stranka. Imamo pa žal takšen volilni sistem, da se sedaj poraženec pogovarja za sestavo vlade in bodo vlado sestavile iste stranke, kot sojo sestavljale doslej. Sam sem bil državni sekretar v prvi vladi Janeza Janše leta 2004, zato lahko verodostojno trdim, da so bili tedaj narejeni vsi koraki, da bi Slovenija zaživela bolje. Menim, da so tokrat volivci povedali, da si želijo takšne vlade.

Zoran Demovšek, znan kot Raketka, je v nedavnem intervjuju dejal, da bosta pritisk ilegalnih migrantov in kriminal sprožila reakcije ljudi, ki jim šibka ali heterogena vlada ne bo mogla slediti. Se strinjate z njim?

Spomnim se prvega vala migrantov, ko je občina Brežice ostala sama. Njihov župan je bil nemočen. Kamorkoli se je obrnil, so mu zapirali vrata, tako daje lokalna skupnost ostala sama. Šele potem so se zbudile državne institucije. Zelo sem zaskrbljen zaradi ilegalnih migrantov.

Malce provokativno: bodo ilegalni migranti prevzemali slovenske kmetije in obdelovali slovensko zemljo? Gre pri uvozu ilegalnih migrantov za načrtno uničenje kultur evropskih narodov ali kaj tretjega?

Težko je reči. Celotna Evropa je postavljena pred velik izziv. Sam sem bil takrat, ko je začel madžarski predsednik Viktor Orban postavljati ograjo, presenečen, da je Cerarjeva vlada najprej kategorično nasprotovala ograjam, potem pa jo je sama začela sramežljivo postavljati. Najbolj me skrbi ta neodločenost. Sem mnenja, da na svoji zemlji najprej živimo Slovenci. Takrat sem rekel, da bo madžarski narod Orbanu postavil spomenik – saj mu ga je, z zmago na volitvah, in to z veliko večino. Okoli nas se postavljajo vlade, ki jih skrbi nezakonito priseljevanje, mi pa lahko postanemo migrantski žep Evrope. Naj poudarim, da je tu treba ločiti migrante, ki bežijo zaradi vojne, in tiste, ki ne. Mednarodno pravo pravi, da mora prva varna država poskrbeti za vojne begunce, to pa Slovenija nikakor ni. Ti migranti, ki jih vidimo, bežijo zaradi boljšega življenja. S tem obstaja nevarnost, ki ste jo omenili, uničevanje evropskih kultur. Slovenija v tej situaciji potrebuje izkušenega predsednika vlade, kot je to že bil Janez Janša. Ne nazadnje je tudi zmagovalec nedavnih volitev. Pa tudi EU potrebuje take predsednike vlad, kot  je Janša. Da zavarujemo svoje in tudi evropske meje. To je izziv in vidim, da tukaj Evropa ne zna sama sebe zavarovati. Madžarski premier Orban je dobro pokazal, kako je to treba storiti. Konec koncev tudi okoli svoje hiše postavite ograjo. To ni nič posebnega. Tukaj želijo nekateri izvajati nekakšno demagogijo.

Ste presenečeni nad razsežnostjo afere IranNLBgate in pranjem iranskega denarja?

Presenečen sem predvsem nad tem, da se nič ne zgodi. Sam ne poznam vseh podrobnosti, mislim pa, daje predsednik preiskovalne komisije Anže Logar vsem nalil čistega vina, a gre vse mirno naprej, kot da se ni nič zgodilo. Ko pa bo »pravi« župan v občini pomotoma podpisal naročilnico za 500 evrov, bo v trenutku obsojen na zaporno kazen in na vsakodnevno medijsko gonjo. To nas mora skrbeti, saj to spet kaže dvojna, trojna merila v državi, kot je bilo to, kot sem že omenil, v primeru Magne. Sicer pa je bilo predstavljenih toliko dokumentov, da bi nekdo moral ukrepati. Ukrepati bi morala pravna država, ki pa je v tem primeru v globokem spanju.

Pačenje zgodovine je genocidni levici v krvi. Ne samo polpretekle, temveč tudi te o slovenski samostojnosti in kaznivem dejanju veleizdaje. Koliko je po vašem mnenju ljudi, ki jih moti slovenska samostojnost?

Slovenska samostojnost je težava leve politične opcije. Nekaj, kar je zgodovinsko dejstvo, in nekaj, kar je Slovenijo postavilo na zemljevid samostojnih držav, se minimizira. V slovenskih šolah se o samostojnosti učijo malo.

V vaši občini pa vendarle močno gojite domoljubje, vaše vrednotno središče je slovenska samostojnost, slovenska država … Se motim?

Že ko se pripeljete v občino Grosuplje, na prvem izvozu z avtoceste plapola slovenska zastava. Res je, da v občini živimo različni ljudje, nas je več kot 20.000, vendar slovenske zastave ljudi ne motijo. Tudi imenovanje ceste po Jožetu Pučniku so sprejeli pozitivno, za kar sem jim zelo hvaležen. Morda v tej občini počasi razbijamo led. Če nam je jasno, da gremo v Planico s slovenskimi zastavami, v občini pa bi se je sramovali? V naši občini ni tako. Upam, da bodo zgledi vlekli tudi drugje po Sloveniji. To je naš dom, o katerem smo sanjali tisočletja. Slovenska samostojnost je točka, na kateri bi se morali vsi poenotiti. A kot vidimo, nekomu močno ustreza, da razklanost še vedno ostaja.

Komu ustreza?

Ja, levici. Zgodovina se je pisala ena sama in je prav, da se o njej govori na način, ki je pristojen za civilizirane narode. Morda bo Tone Krkovič znova obudil zamisel o koncertih domoljubnih pesmi. Tak koncert smo gostili tudi v naši občini. Ljudje so ga z navdušenjem sprejeli. Partiture teh pesmi so bile kasneje podarjene šolam in otroci veselo prepevajo domoljubne pesmi. Na lanski občinski prireditvi v Škocjanu, ko je bila obletnica prireditve Stati inu obstati, ki jo tam tradicionalno pripravljajo v spomin na Primoža Trubarja, so otroci za konec zapeli Požegnaj Bog Slovenijo, lepo skladbo ansambla Slapovi. Čutilo se je, da pojejo iz navdušenja. Ko je nedavno začasni predsednik DZ Matej Tonin sklenil svoj nagovor z Bog živi Slovenijo, sem mislil, da bo nanj zaradi tega še večji pogrom, kot je bil. V naši občini začenjamo z normalnostjo in sem prepričan, da se bo enkrat ta normalnost prebudila tudi drugje.

Prej ste omenili grosupeljsko vpadnico, ki ste jo poimenovali po Pučniku. Kako dojemate nedavno poimenovanje konferenčne dvorane v EU parlamentu po tem velikem Slovencu?

Dojemamo jo tako ponosno, kot smo bili ponosni, ko smo odprli Cesto dr. Jožeta Pučnika. Dr. Pučnik je Evropejec, osamosvojitelj, in če kje, si prav v evropskem parlamentu zasluži  pomnik. Tudi naše letališče je poimenovano po njem. Naj omenim, da je bil v naši občini, v Škocjanu, krščen Primož Trubar. Kot otrok je na Kopanju pri starem stricu živel France Prešeren. Večkrat rad rečem, da se je lepota naših krajev malemu Prešernu vtisnila v spomin in mu kasneje morda vzbudila navdih za Zdravljico. Zelo smo tudi ponosni, da je Janez Janša naš rojak. Vem, da je po naravi skromen, toda zaradi prispevka, ki ga je dal za samostojno Slovenijo, in tudi zaradi vseh pogromov, ki jih je zaradi tega deležen, so ga že danes zapisali med velike Slovence. V Grosupljem smo ponosni nanj, ne nazadnje pa to kažejo tudi vsakokratni izidi volitev v državni zbor.

Počasi se vam izteka županski mandat. S čim se lahko pohvalite? Kaj so paradni konji v občini?

V osmih letih se je podoba občine Grosuplje popolnoma spremenila. Dosegli in presegli smo številko 20.000 prebivalcev. Smo razvojno močno prodorna občina v bližini prestolnice, z vsemi plusi in minusi, ki jih primestne občine delimo zaradi bližine Ljubljane. Ogromno se je postorilo na cestni infrastrukturi, veliko je novih krožišč, uvedli smo mestni avtobus, ki je povezal prestolnico z občino – vedeti, da je pri nas 80 odstotkov dnevnih migracij. Z Ljubljano nas veže tudi predelava odpadkov in po novem tudi celovito oplinjenje občine Grosuplje za čistejši zrak in cenejši energent. Pohvalimo se lahko z dobrim črpanjem evropskih sredstev. Z več kot dvajset milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev smo zgradili najsodobnejšo čistilno napravo in prenovili obstoječi kanalizacijski sistem. Sedaj se v naš Krajinski park Radensko polje ne iztekajo več fekalije, ampak čista voda. Z evropskimi sredstvi smo energetsko sanirali tudi vse naše šole in vrtec. Omeniti moram nov prizidek k Zdravstvenemu domu – tega nam je prinesel tudi srečni dobitnik eurojackpota. V občini smo sprejeli strategijo, ki smo jo poimenovali Strategija 3G, simbolno po številki mestnega avtobusa, ki vozi na liniji Ljubljana-Grosuplje. Strategija 3G pomeni gospodarno, gostoljubno in globalno. V to smer je naravnan razvoj občine Grosuplje. Gradimo gospodarno občino, saj želimo z javnimi sredstvi in naravnimi dobrinami ravnati gospodarno. Občinska uprava, ki jo odlično vodi direktor Dušan Hočevar, je v tem obdobju pridobila celo vrsto certifikatov, med njimi certifikat ISO 9001, kar je med slovenskimi občinami redkost. Spoštujemo vse tiste visoke standarde, zaradi katerih so naši občani lahko prepričani, da smotrno in odgovorno ravnamo z vsakim evrom proračunskega denarja. Naslednji G je naša zaveza, da želimo biti gostoljubni najprej do vseh, ki v naši občini živijo in delajo. Vsi naši projekti so zastavljeni tako, da na področju razvoja družbene in komunalne infrastrukture zvišujejo kakovost življenja naših prebivalcev. V naši občini je z javnim in zasebnimi vrtci zagotovljeno varstvo predšolskih otrok, v preteklih osmih letih smo nadgradili osnovno šolo v Šmarje Sapu, ki je sedaj postala tretja samostojna osnovna šola v občini, celovito adaptirali podružnično osnovno šolo na Kopanju in kot zadnjo zgradili podružnično osnovno šolo na Polici. Taje bolj znana po blagoslovu kot po tem, da sojo otroci čakali 20 let. Mi je pa hudo, daje tedanja ministrica Maja Makovec Brenčič poslala inšpekcijo, da ugotovi, ali smo šolo blagoslovili, ko pa sva z direktorjem občinske uprave šla na ministrstvo in prosila za denar, da bi zgradili šolo, ki jo potrebuje država, pa seje samo nasmehnila in rekla, saj veste, ni denarja. Drugi del gostoljubja pa je namenjen našim obiskovalcem. Turizem v občini Grosuplje je na začetku nove poti.

Kam bi peljali turista, ki pride k vam?

Najprej v Županovo jamo, čudovito podzemsko kraško jamo, ki se lahko kosa s Postojnsko jamo. V njej so snemali Kekca pa Vinetuja. Potem pa na ogled Tabora Cerovo in na novo naravoslovno učno pot. Skozi našo občino gre Evropska pešpot E6, ki poteka od severa Evrope in se konča v Grčiji, en košček gre tudi čez Slovenijo. Kar nekaj teh popotnikov srečamo tukaj. Ogled Županove jame in Cerovega sedaj povezuje prijetna krožna naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca, ki nas lahko veliko nauči o živalstvi in rastlinstvu tega območja. Predvsem pa ponuja mir in tišino, ali kot je dejal na odprtju naš poslanec Janez Janša, bosta mir in tišina naj večji tržni dobrini 21. stoletja. Seveda je tu še Magdalenska gora na obrobju Šmarje Sapa z velikim arheološkim najdiščem iz halštatskega obdobja pa naš Krajinski park Radensko polje.

Kaj pa vam je ostalo za naslednji mandat?

Za naslednji mandat se izzivov ne bojimo. Od večjih infrastrukturnih projektov je treba omeniti celovito preureditev Železniške postaje Grosuplje z novimi nadvozi in preureditev Kolodvorske ceste v prijetno cono za pešce. Zaživel bo Športni park Brezje pa rekreacijski park na Koščakovem hribu. Že se projektirajo prizidki k Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem z novimi učilnicami in novo športno dvorano. Načrtujemo tudi novo kulturno dvorano in glasbeno šolo. Našo občino sestavlja deset krajevnih skupnosti in naš cilj za prihodnji mandat je, da se morajo prav vse čim bolj enakomerno razvijati. Ne sme biti razvito samo središče, ampak morajo vsi prebivalci priti do normalnega življenjskega standarda. Temu bomo v prihodnje namenili še več pozornosti, predvsem bomo več sredstev namenili za modernizacijo lokalnih cest in javnih poti po krajevnih skupnostih. Če pa bi imeli vlado, ki bi znala črpati evropska sredstva, bi bilo še lažje. Potrebujemo le 20 milijonov evrov in bodo vsa gospodinjstva v naši občini priključena na kanalizacijo.

To še ni urejeno?

Ne. Projekte imamo pripravljene in računamo tudi na državo ter evropska sredstva. Brez operativne vlade ne moremo storiti ničesar. Spomnite se uvedbe pokrajin v prvi Janševi vladi – če bi imeli danes pokrajine, bi lahko s tem evropskim denarjem razpolagale pokrajine, kar bi pospešilo črpanje sredstev. Ker tega ni, smo se na občini odločili, da si pomagamo sami. Tu sem pri zadnjem G, občini Grosuplje kot globalni občini. Smo občina, ki je odprta, povezovalna in sodeluje z drugimi občinami in tudi širše v mednarodnem prostoru, saj je to pomembno za naše ljudi in gospodarstvo. Imamo skupni medobčinski inšpektorat s Škofljico in z Igom, s Trebnjim in Ivančno Gorico smo ustanovili medobčinski razvojni center, in to samo z namenom, da prek tega iščemo evropska sredstva, ki so dosegljiva občinam. Če nam ne morejo pomagati drugi, si bomo pomagali sami. Saj veste, veliki evropski denarji se pri nas kanalizirajo prek ministrstev. Za primerjavo: Hrvaška ima regije oz. županije in je dodeljevanje evropskih sredstev prepuščeno njim. Koliko laže bi se deset občin dogovorilo za projekt v okviru pokrajine kot pa prek vladne birokracije.

Mimogrede, v občinskem grbu imate konja? Zakaj?

Konj v občinskem grbu je zaradi našega bisera Magdalenske gore, kjer so našli izkopanine iz halštatskega obdobja, železne dobe 1000 let času Habsburžanov so tu izkopavali in našli precej grobov, gomil, kar pomeni, daje bilo to območje gosto naseljeno. Ljudi so pokopavali z okrasjem. Ta konj je v obliki svastike in je kot tak, stiliziran, našel prostor v občinskem grbu. Konjiček je bil naglavno okrasje konja pri plašnicah. Original hranijo v Ameriki na Harvardu. Grofica, ki je vodila izkopavanja, je propadla in je morala zbirko prodati. Prav tako je to območje znano po tradicionalnem furmanstvu. Občina je zaznamovana s prometom, transportom. Promet je gibanje, naša občina je sedaj v razvojno prodornem, dinamičnem gibanju, lahko bi rekel v galopu, zato je konjiček v grbu kar prava primerjava z nami.

Kako odgovarjate Čistim, ki vam očitajo nedavno odprtje Lekane Ljubljana v občini?

Lekarna Ljubljana je v občini že petdeset let. Ko se je odpirala druga, zasebna lekarna, nismo imeli nobenih težav. Idejo o zasebni lekarni sem takrat podprl tudi sam, čeprav so se postopki za dodelitev koncesije začeli že pod prejšnjim občinskim vodstvom. Imeli smo velike boje, ker je zasebna lekarna menda od Lekarne Ljubljana oddaljena manj kot 400 metrov. In takrat smo bili bitke z mlini ministrstva za zdravje. Meni to ni bilo jasno, saj je pomembna ponudba in storitev. Zdelo se mi je prav, da se s tem ponudba širi. Ko pa je bil razpis za gradnjo pri zdravstvenemu domu, je bil izbran najugodnejši ponudnik. To je čisto preprosto in skladno z zakonodajo. Tu ne vidim nobenih težav. Tudi problem otroškega varstva imamo rešen, ker smo podelili kar nekaj koncesij zasebnim vrtcem. S tem se je vzpostavila konkurenca in prinesla pozitiven učinek. Prepričan sem, da bo tako tudi v primeru lekarn, in upam, da nekoč tudi v zdravstvu. Pomembna je kvaliteta storitve, za uporabnike je razlika med javnim in zasebnim po moje drugotnega pomena.

Kaj želite ob nedavnem največjem državnem prazniku sporočiti Slovencem in Slovenkam?

Samo eno: na svojo državo moramo biti ponosni, moramo jo imeti radi, ker to je naša država, naš dom. Če zgubimo to vrednoto, če se bomo sramovali slovenske zastave, potem ne moremo stati in obstati, kot je dejal Trubar, in so bile tisočletne sanje izsanjane zastonj. Domoljubje je vrednota in ne nekaj nazadnjaškega, kar se želi obesiti ljudem, ki rečejo: Bog živi Slovenijo.

BIOGRAFIJA

Peter Verlič (1962) se je leta 1988 zaposlil na Prometnem institutu v Ljubljani kot diplomirani inženir gradbeništva, kjer je bil med letoma 1993 in1998 direktor. Nato se je zaposlil na Slovenskih železnicah, od koder je bil leta 2000 imenovan na mesto državnega sekretarja za prometno politiko in mednarodne odnose na tedanjem Ministrstvu za promet in zveze RS. Po končanem mandatu se je vrnil na Slovenske železnice v Službo za strategijo in razvoj, opravljal pa je tudi funkcijo poklicnega člana Sveta delavcev Slovenskih železnic. Vso poklicno pot, ki jo sedaj nadaljuje na Prometnem inštitutu kot direktor, se ukvarja s področjem prometa in infrastrukture; na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani je pridobil naziv doktorja znanosti s področja gradbeništva. Po državnozborskih volitvah leta 2004 je znova prevzel funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za promet. V letu 2008 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Od leta 1998 dalje do izvolitve za župana je bil grosupeljski občinski svetnik na listi Slovenske demokratske stranke, kjer je deloval zlasti na področju cestne in komunalne infrastrukture, prostora, družbenih in mednarodnih dejavnosti. V letu 2010 je bil na lokalnih volitvah prvič izvoljen za župana občine Grosuplje,v letu 2014 pa še drugič. Z družino živi v Tlakah.

Foto: Polona Avanzo