Iskanje

Pridruži se

Dr. Milan Zver: Vojna za samostojno Slovenijo je čista kot solza

V torek, 7. junija 2016, se je v Strasbourgu sestala delovna skupina Evropske ljudske stranke Panevropa in s slovenskimi poslanci ELS obeležila 25. obletnico samostojnosti slovenske države.

Dr. Milan Zver: Vojna za samostojno Slovenijo je čista kot solza

Vodja slovenske delegacije ELS dr. Milan Zver je v svojem govoru poudaril, da smo se Slovenci v kulturno-civilizacijskem in političnem smislu leta 1991 vrnili na mesto, ki nam je vedno pripadalo: nazaj v zahodno civilizacijo.

“Kot narod smo se Slovenci oblikovali, podobno kot Norvežani, prek jezika in kulture. V 15. stoletju smo bili osmi narod na svetu, ki je prevedel Biblijo v svoj jezik, v začetku 20. stoletja pa je največji slovenski pisatelj Ivan Cankar zapisal, da je kultura tisto, na kar smo kot narod lahko ponosni,” je povedal.

“Preživeli smo tudi slabe čase. Izvensodni množični poboji po drugi svetovni vojni in komunistična diktatura sta za desetletja ustavila naš razvoj,” je poudaril.

“V osemdesetih letih se je politično področje začelo odpirati, predvsem zaradi gospodarske krize socializma. Pojavila so se nova družbena gibanja in nove neodvisne politične organizacije, demokratična opozicija Demos pa je zmagala na prvih povojnih demokratičnih volitvah leta 1990,” je spomnil. Na plebiscitu se je velika večina Slovencev odločila za neodvisnost in kasneje tudi uspela v obrambni vojni za Slovenijo. “Vojna za samostojno Slovenijo je čista kot solza, tako z vidika vojnega kakor humanitarnega prava,” je bil jasen.

Po njegovem smo sicer v zadnjih 25 letih vzpostavili demokratične institucije, postali člani Evropske unije in zveze Nato, vendar kljub vsemu Slovenija ni sprejela ustreznih strukturnih in družbenih reform. “Stara omrežja so ohranila monopole v gospodarstvu in ostalih družbenih podsistemih, Slovenija pa ni uspela razviti demokratične participativne kulture,” je dejal. “Ni nam uspelo posodobiti bančnega sistema, medijski prostor je neuravnotežen in še vedno nismo vzpostavili pravične pravne države. Posledica tega je, da po 25 letih država brez dokazov preganja ključna osamosvojitelja Janeza Janšo in Toneta Krkoviča.”

Ob zaključku se je dr. Milan Zver spomnil ključnih ljudi, ki so omogočili nastanek slovenske države. “Poleg že omenjenega Lojzeta Peterleta, želim poudariti ključno vlogo, ki sta jo imela dr. Jože Pučnik, oče slovenske pomladi, obrambni minister Janez Janša, notranji minister Igor Bavčar, minister za informiranje Jelko Kacin ter general Tone Krkovič.”

Na dogodku sta spregovorili tudi obe evropski poslanki SDS.

Romana Tomc je povedala: “Moja želja danes je, da bi bila Slovenija enotna. Želim si, da bi bili vsi zmagovalci in da bi vsi pisali isto zgodovino. Da bi vsi, vsak izmed naših državljanov, prepoznal Slovenijo kot svojo domovino. Da se ne bi več vračali v preteklost, s katero smo leta 1990 na plebiscitu vsi odločno želeli prekiniti.”

Patricija Šulin pa je dodala: “Suverenost in neodvisnost nam nista bili podarjeni: samostojnost smo si izborili! Zasluge za najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini nosi prav gotovo politična spretnost Demosove vlade, enotnost naroda pa je tista, ki nas je popeljala izpod jarma totalitarizma. Pri oblikovanju slovenskega naroda in slovenske države sta imela ključno vlogo kultura in slovenski jezik, ki narodu dajeta identiteto, danes, ko smo se znašli pred številnimi izzivi pa potrebujemo korenite spremembe v pravosodju in vlado z vizijo in znanjem. V sebi moramo prebuditi tiste vrednote na katerih je temeljila naša odločnost pred četrt stoletja!”

Naklonjenost dogodku je vodstvo Paneurope pokazalo tudi s tem, da je bila omogočena predstavitev v slovenskem jeziku, kar je dalo dogodku dodatno težo, slovenski jezik pa je bil deležen velike promocije.

Srečanja skupine Panevropa, do katerega je prišlo na pobudo poslanke Patricije Šulin, so se udeležili še Lojze Peterle, Franc Bogovič in nekateri poslanci iz Hrvaške, Poljske, Madžarske, Avstrije, Italije in Nemčije.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.