Dr. Milan Zver: "Kot predsednik države si bom prizadeval, da se ugotovi odgovornost in preganja tiste, ki so podeljevali slabe kredite"

Na nocojšnji okrogli mizi Zbora za republiko, ki je bila namenjena oceni stanja bančnega sistema in rešitvam za njegovo sanacijo, so razpravljali predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko mag. Andrej Šircelj, ekonomist dr. Bernard Brščič in direktor Združenja bank Slovenije (ZBS) dr. France Arhar. Okroglo mizo je obiskal tudi dr. Milan Zver. Mag. Andrej Šircelj je spregovoril o razlogih za nastanek t.i. slabe banke. Dejal, da so prve tri največje banke v državni lasti. “Te pa že dolgo nimajo ne dobička, obenem pa tudi ni znakov, da bi se dobički ustvarjali v prihodnje.” Poudaril je, da so paradržavne banke v najslabšem stanju od vseh bank, ker nimajo kapitalske ustreznosti, obenem pa imajo zelo veliko slabih terjatev.Dejal je, da “nove dokapitalizacije, ki jih banke porabijo za slabitve terjatev, ne bodo prinesle nove kreditne aktivnosti.” Postavil je vprašanje, kako upravljati s slabimi bančnimi terjatvami in kako jih rešiti. Dejal je, da obstajata vsaj dva modela. “Ali te terjatve uredi banka sama, ali pa se to naredi izven banke.” Država se je odločila, da to naredi izven bank. “Jutri bo Državni zbor odločal o tem, ali se slabe terjatve prenesejo na družbo, ki bo v 100-odstotni lasti države. In ta družba bo lahko izdala obveznice z državnim poroštvom. To pomeni, da bodo banke imele v svojih portfeljih boljšo naložbo. S tem bomo presegli kreditni krč,” je dejal mag. Šircelj.Opozoril pa je, da ta ukrep verjetno ne bo zadosten in da bo potrebno državne banke še enkrat dokapitalizirati. “To bo prvi ukrep, vendar v manjšem znesku. Drugi ukrep bo sprememba nadzora v bankah, tretji pa spremembe v upravah, oziroma pri vodenju bank.”Vprašal se je, kdo v bančnem sistemu ni opravil svoje vloge. “Ali jo je Banka Slovenije? Po moji oceni ne. Ali so nadzorni sveti in uprave opravili svojo nalogo? Ne. Lastnik? Tudi ne,” se je vprašal in dejal, da bo na bančnem področju v prihodnje potrebno spremeniti videnje, poslovno politiko in etične norme.Dr. Bernard Brščič pa je opozoril, da nimamo opravka s sistemsko bančno krizo, ampak s krizo državnih bank. Da imamo opravka s “sistemsko korupcijo” v največji državni banki. Kot ključni problem bančnega sistema je označil pojavnost političnih kreditov, v ozadju katerih je bil izrazito kriminalni namen oškodovanja državne lastnine. “Ti so se pojavljali v državnih bankah, zlasti v NLB in NKBM. Gre za kredite, ki so neustrezno zavarovani, pri njihovem odobravanju pa je igrala instrumentalno vlogo politika. Slaba posojila pomenijo ropanje državnih bank. Odobravali so se, ne da bi bil v ozadju namen plačila,” je dejal in pozval vladajočo politiko, da preseka s to prakso in da sankcionira tak poslovni kriminal.Opozoril je, da je model sanacije bančnega sistema z dokapitalizacijami nevzdržen. “Na TR3 bi morali poslati skupino kriminalistov, ki bi morala ugotoviti odgovornost podpisnikov slabih posojil, uprave in nadzornega sveta.” Po njegovem bančnega sistema z davkoplačevalskim denarjem ne smemo dokapitalizirati, dokler ne bomo sankcionirali odgovornosti uprav in nadzornih svetov.Predlagal je tri ključne spremembe. “Prva je etična dimenzija. Bančna morala v državnih bankah je na psu. Druga sprememba je nedelovanje pravne države. In končno, kljub temu, da nimamo opravka s sistemskim problemom, je potrebno pozdraviti ustanovitev t.i. slabe banke, ker bomo s tem ugotavljali odgovornost,” je dejal. Če bi imeli normalno bančno strukturo, z manjšim deležem državne lastnine, takih težav in take krize ne bi imeli, je še menil dr. Bernard Brščič.Predsedniški kandidat dr. Milan Zver je nagovoril sodelujoče na okrogli mizi in dejal, da so slovenske banke nekonkurenčne. Po njegovem je zato nekonkurenčno tudi naše gospodarstvo. Vprašal je, kakšna je alternativa slabi banki. “Bomo nadaljevali tako kot doslej? Kaj je alternativa? Kaj pomeni, da je država lastnik?,” je vprašal.Opozoril je, da dokapitalizacija ni rešitev in izpostavil, da si bo kot “predsednik države prizadeval, da se ugotovi odgovornost in preganja tiste, ki so podeljevali slabe in nezavarovane kredite.”