Dr. Milan Zver: "Bolonjska reforma je ključ za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi"

“Sodobna univerza je preveč regulirana, skoraj podržavljena in potrebno jo je osvoboditi spon,” je dejal evropski poslanec ter dodal, da “raznovrstnost financiranja visokega šolstva najbolje zagotavlja njegovo neodvisnost.” Poslanci odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu so v torek, 24. marca, v Bruslju podprli poročilo o reformi evropskega visokega šolstva.

Poročevalec za Evropsko ljudsko stranko dr. Milan Zver je na seji odbora izpostavil prednosti, ki jih v sistem evropskega visokega šolstva prinaša Bolonjska reforma. Poudaril je, da “lahko reforma ključno prispeva k večji zaposljivosti mladih v Evropski uniji, hkrati pa spodbudi socialno kohezijo, gospodarsko rast in močnejšo zavezo Evropi znanja.””Bolonjska reforma je primer dobrega sodelovanja več udeležencev. Vključuje 47 držav, Evropsko komisijo, Svet Evrope, Evropsko študentsko zvezo, socialne partnerje in številne druge posvetovalne člane”, je poudaril in dodal, da je napredek na tem področju viden. “V 16 letih smo ustvarili enotni evropski visokošolski prostor, kjer so skoraj vse univerze uvedle sistem treh ciklov: dodiplomski študij, magistrski študij in doktorat. Študiji na različnih univerzah so postali bolj kompatibilni. Uvedli smo Evropski kvalifikacijski okvir, sistem kreditnih točk, evropski potni list znanj Europass ter mnoge sisteme za spremljanje kakovosti študija,” je dejal.”Čaka pa nas še veliko dela, saj Bolonjska reforma med drugim ni dosegla enega najpomembnejših ciljev, to je zmanjšati brezposelnost med mladimi. Ob koncu leta 2014 je bilo med mlajšimi od 25 let v EU še vedno okrog 5 milijonov nezaposlenih, obenem pa skoraj 3 milijone nezasedenih delovnih mest”, je bil kritičen dr. Milan Zver.”Od začetka krize v letu 2008 ima EU težave tudi s financiranjem izobraževanja, zato je nujno iskati dodatne vire v gospodarstvu, v sodelovanju z raziskovalci itd. Problematična je tudi definicija avtonomije univerze. Sodobna univerza je preveč regulirana, skoraj podržavljena in potrebno jo je osvoboditi spon,” je dejal ter dodal, da “raznovrstnost financiranja visokega šolstva najbolje zagotavlja njegovo neodvisnost.””Če želimo doseči vse te cilje, mora biti visoko šolstvo fleksibilno. Bolj kot podatke mora posredovati kompetence ter znanje, ki je uporabno. Upoštevati mora potrebe študentov, trga dela, gospodarstva in družbe nasploh,” je še med drugim povedal dr. Milan Zver.

Evropski poslanci bodo dokončno odločitev glede reforme visokega šolstva sprejeli na plenarnem zasedanju aprila.