Dr. Matej Lahovnik na Zboru za republiko: "Kontinuiteta s preteklo politiko ni mogoča."

Diskontinuiteta s preteklim stanjem je pravičnejša kot pa nadaljevanje nečesa, kar povzroča nepravičnosti v družbi. Dr. Lahovnik je v izhodišče svoje razprave postavil vprašanje, kaj je z vidika pravičnosti bolj pravično. “Ali je omejevanje javne porabe socialno vzdržno in ali je pravično? Ali pa bi morali vprašanje prav za prav obrniti in se vprašati: ali ne bi bil neselektivni dvig davkov večji poseg v pravičnost v družbi? Vsak davek je namreč zaseg posameznikovega dohodka in je poseg v njegovo individualno pravico razpolaganja s svojimi z dohodki,” je dejal.”Ali bi bilo s tega vidika bolj pravično, da bi vlada, ki je kot prvo prioriteto svoje politike postavila stabilnost javnih financ, ali pa bi bilo denimo bolj prav, da bi pristajala na nevzdržni javni porabi ob tveganju, da se soočimo s scenarijem, ki ga danes potem gledamo v nekaterih drugih državah, kot sta Grčija in Islandija?” se je vprašal dr. Lahovnik.Mnenja je, da je odločitev, da se gre v omejevanje javne porabe, veliko bolj pravična do vseh subjektov v državi, kot pa če bi ohranjala kontinuiteto ekonomske politike. “Diskontinuiteta s preteklim stanjem  je pravičnejša kot pa nadaljevanje nečesa kar povzroča nepravičnosti v družbi,” je prepričan. Afera Meršol: tipični primer napačne reakcije predsednika republikeDr. Lahovnik je v razpravi spregovoril o dvojnih merilih in moralnem relativizmu. Dejal je, da nobena vlada ne more od ljudi zahtevati, da zategnejo pas, če znotraj svojih vrst ne sankcionira tista dejanja, ki jih ljudje smatrajo za problematična. Če tolerira nekorektne, nedopustne prakse pri ministrih.Foto: Gregor Pohleven”Teh dvojnih meril je pri nas precej. Včeraj smo dobili še enega,” je dejal. “Imamo primer, kjer se upravičeno problematizira, ali je nek poslanec ponaredil diplomo. Menim, da je potrebno to razčistiti. Če se je to zgodilo, je prav, da vrne mandat. Enak primer pa smo imeli tudi v Ljubljani. Ko se je namreč odločalo o tem, ali naj direktor na zelo pomembnem položaju postane nekdo, za katerega je bilo že pred imenovanjem popolnoma jasno, senat Ekonomske fakultete je tako odločil, da je njegovo magistrsko delo plagiat. Pa je nekdo, ki je bil še nedavno najresnejši kandidat za predsednika vlade dejal: to ni pogoj za delovno mesto, ki ga upravlja. Predstavljajte si sedaj, da bi ta isti kriterij uporabili pri poslancih. To bi pomenilo, da poslanci lahko ponarejajo vsa potrdila o izobrazbi, ker izobrazba ni pogoj za opravljanje tega delovnega mesta. In to bilo skrajno problematično. Opozarjam na relativizem. Na moralni relativizem. To, do česar se na eni točki opredelimo kritično upravičeno, v neki drugi situaciji povsem zrelativiziramo. To, da predsednik republike pravi, ko ga vprašajo za komentar glede tega, da je član parlamenta bil sodelavec SDV, da ima občutek, da se vedno iste stvari uporabljajo iz arhivov za politične namene, je tipični primer napačne reakcije izvoljenca ljudstva,” je dejal dr. Lahovnik.