Dr. Lovro Šturm: "V primeru Janše ne dvomim v izrek oprostilne sodbe"
nedelja, 27. 4. 2014“Janezu Janši sodijo za dejanje, ki nima znakov kaznivega dejanja, kot ga opredeljuje kazenski zakonik. Gre za konstrukt, saj obdolžencu konkretnega kaznivega dejanja sploh ni mogoče dokazati,” je v intervjuju za tednik Demokracija pred časom povedal nekdanji predsednik ustavnega sodišča. Dr. Lovro Šturm velja za eno največjih pravnih avtoritet v Sloveniji. Dolga leta je predaval na Pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je ustavni sodnik, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, minister za šolstvo in šport in v prejšnjem mandatu minister za pravosodje. Sodeloval je pri ustanavljanju in začetku rednega delovanja Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu v Ljubljani. Je predsednik sveta Zbora za republiko. Šturm je avtor številnih znanstvenih člankov in knjig.Gospod Šturm, na ljubljanskem višjem sodišču je pred časom potekala javna seja višjega sodišča v zadevi Patria. Že tretjič se bo postopek v zadevi Patria približal volilnim opravilom, kar je dodaten znak, da gre že od samega začetka za politični proces…Težko komentiram. Ker sam pričakujem oprostilno sodbo, bo to morda celo koristilo opoziciji.Ali javna seja višjega sodišča, na kateri so prisluhnili tudi argumentom obrambe, lahko pomeni, da v nasprotju s sodnico na prvi stopnji Barbaro Klajnšek, ki je bila očitno politično pristranska, lahko pričakujemo bolj pošteno razsodbo? Kot je bilo razumeti predsednika senata, je bilo to, da je bila seja javna, skoraj izjema.No, javna seja se razpiše, če jo zahtevajo stranke. Ni pa javna seja isto kot javna obravnava.Že večkrat ste dejali, da pričakujete oprostilno sodbo.Tako je. Za oprostilno sodbo ni en sam razlog, za to je več tehtnih razlogov. Upoštevati velja tudi to, da celoten sodni proces Patria že od vsega začetka sojenja poteka pred izrednim zanimanjem javnosti, čeprav ji vse podrobnosti za zaprtimi vrati sodišča niso bile dostopne. Obtožba državnega tožilca, zagovor obdolženih, prvostopna obsodilna sodba in pritožba, vse to je bilo objavljeno v posebnih publikacijah Inštituta dr. Jožeta Pučnika, ki bo z njihovo izdajo nadaljeval. Te knjige imajo številne javne knjižnice. Vse to pomeni, da bo ta proces trajno ostal prisoten in natančno analiziran ne samo v slovenskem pravnem, temveč tudi javnem okolju. Sodbe, izrečene v primeru Patria, ne bodo poniknile, ne bodo postale neprepoznavne v anonimiziranih zbirkah sodnih odločb. Za vedno bodo ostale zapisane z imeni vseh sodnikov vred ter seveda z obširnimi pravnimi komentarji in analizami pravnih strokovnjakov. Gotovo to ni brez vpliva na zavedanje sodnega senata, da zadevi posveti vso potrebno skrbnost.
Na podlagi katerih pravnih razlogov utemeljujete svoje pričakovanje?Za izrek oprostilne sodbe je več ključnih argumentov pravne narave. V tem primeru obtoženemu Janezu Janši sodijo za dejanje, ki nima znakov kaznivega dejanja, kot ga opredeljuje kazenski zakonik. To je prvi pomislek glede te sodbe, na katerega je opozoril že profesor Ivan Bele. Seveda je ta očitek podan tudi v pritožbi in z njim se bo moral senat višjega sodišča pri preskusu sodbe soočiti najprej.V KZ 264. člen opredeljuje za kaznivo dejanje dva bistvena elementa: da je nekdo sprejel obljubo nagrade in nato posredoval za storitev ali opustitev uradnega dejanja. Tožilec in sodišče sta se opisu tega sklepnega dela kaznivega dejanja izognila in ga nista konkretizirala. Uradno dejanje, tj. nakup osemkolesnikov Patria, je bilo že sklenjeno in izvedeno. Zato bi morala tako obtožni akt kot sodba izhajati iz dokončanega posla ter obdolžencu v opisu dejanja navesti in dokazati, da je tudi dejansko posredoval pri tem poslu.Samo posredovanje mora biti kot izvršitveno dejanje opisano, da je torej osumljenec npr. poklical po telefonu, poslal e-mail ali pismo, osebno govoril z uradno osebo ali osebami, ki so vodile postopek in sprejemale odločitve. Vse to mora biti opredeljeno tako časovno kot krajevno. O vsem tem ni niti v obtožnem aktu niti v sodbi ne duha ne sluha, skratka ničesar otipljivega, zato opis kaznivega dejanja sploh ne obsega znakov kaznivega dejanja glede na historični dogodek. Gre za konstrukt, saj obdolžencu konkretnega kaznivega dejanja sploh ni mogoče dokazati, kar je sam kazenski postopek tudi dokazal.Če vas prav razumem, tu nimate v mislih tega, o čemer se veliko govori, naj bi bil Janša ob neugotovljenem času na neugotovljenem kraju na neugotovljen komunikacijski način prejel obljubo darila za stranko?Ja, prav imate. Gre preprosto za to, da niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, to pa pomeni tudi očitno kršitev 28. člena ustave. Zato sem prepričan, da bi moralo sodišče ob skrbnem preučevanju tega argumenta najprej in predvsem zaradi tega izreči takojšno oprostilno sodbo.Naslednji razlog za oprostilno sodbo pa so v javnosti pogosto omenjane ugotovitve o neugotovljenem času, neugotovljenem kraju in neugotovljenem komunikacijskem načinu prejema obljube nagrade. V ZKP 269. člen zahteva poleg elementov kaznivega dejanja iz KZ tudi opredelitev časa, kraja in načina storitve kaznivega dejanja. To je potrebno ne le zaradi individualizacije dejanja, temveč tudi iz ustavnopravnih razlogov. Z opustitvijo ali premalo opredeljeno določitvijo časa in kraja kaznivega dejanja ni kršena le procesna zahteva iz ZKP, temveč je brez takšne konkretizacije opisa dejanja obdolžencu onemogočena temeljna ustavna pravica do učinkovite obrambe v kazenskem postopku pred sodiščem (dokazovanje alibija in drugih pomembnih okoliščin). Opisano dejanje se sploh ne da preskusiti, saj ni opredeljeno ne časovno ne krajevno, obljuba nagrade pa ni ustrezno opisana. Še več, iz obtožnega akta sledi očitek (in to v kazenskopravnem pomenu), da se Janez Janša kljub večkratnim predlogom ni hotel srečati z nikomer iz Patrie. Vse to spominja na povojne sodbe, kjer so bili takšni očitki pogosti. Vendar je prav v takih primerih vrhovno sodišče že izreklo nekaj vzorčnih oprostilnih sodb. Vse to pa pomeni tudi očitno kršitev 29. člena ustave.Kateri pa so še drugi razlogi za izrek oprostilne sodbe?Naslednji preskus sodbe je ta, da vse to zbrano gradivo, če mu sodišče prizna status nekih posrednih dokazov, ne pripelje do tega, da bi zunaj vsakega dvoma o krivdi obdolžencev sodišče izreklo obsodilno sodbo. Na zahtevo po oprostitvi obdolženega Janeza Janša zaradi pomanjkanja dokazov je, sledeč znani kazenskopravni maksimi in dubio pro reo (v dvomu v prid obdolženca), opozoril Matevž Krivic.Še eno vprašanje, s katerim se bo moralo soočiti sodišče, je to, da bo moralo zelo skrbno preučiti razloge za izločitev zbranega gradiva, ki je bilo tožilstvu posredovano iz Finske. V tem obširnem gradivu ne gre za dokaze, gre za domneve in namigovanja, na katerih pa potem tožilstvo, kot rečeno, gradi svoj konstrukt kaznivega dejanja. Vendar je bila Finska že večkrat, nazadnje 15. februarja 2011, obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (Harju proti Finski in Heino proti Finski) zaradi kršitev človekovih pravic v kazenskih postopkih. Zato tiste listine, ki so bile pridobljene na ta način, ne morejo v celoti prestati tega preskusa. Bomo videli. To so zahtevna vprašanja.No, po mojem prepričanju bo sodba padla že pri prvem argumentu, morda ob upoštevanju še drugega argumenta, zato se do vseh preostalih razlogov sodišče verjetno ne bo opredeljevalo.Kakšno težo imajo elektronska sporočila, v katerih se lobisti pogovarjajo med seboj in pri tem omenjajo tretje osebe? Pri tem skušajo povečati svojo pomembnost tudi s tem, da se sklicujejo na nekoga, ki naj bi bil blizu predsedniku vlade, ali celo na predsednika vlade…To ne more imeti stvarne teže. Na podlagi takšnih dopisovanj ni mogoče izreči spoznanja o storitvi kaznivega dejanja.
Sodnica Klajnškova je v svoji razsodbi trdila, da je obstajala “kontinuirana komunikacija” med Zagožnom in Janšo, pa čeprav se je izkazalo, da kot dokaz navaja samo štiri sporočila SMS, ki sta si jih menda Zagožen in Janša izmenjala za rojstni dan in božič v času 38 mesecev, in tri sestanke, ki naj bi jih imel napisane v beležki Zagožen, a se niso zgodili, kot opozarja Janša. Za sodnico je to “kontinuirana komunikacija”…Očitno napačna ugotovitev sodnice, pri čemer je treba opozoriti na izrecno stališče finskega sodišča v zadevi Patria prav ob teh očitkih tožilstva. Dejalo je, da stiki med člani neke politične stranke sami po sebi ne pomenijo znakov očitanega kaznivega dejanja.Janša je zgrožen, ker ga tožilstvo obtožuje, da je storil kaznivo dejanje, ker se je poistovetil z dejanji pokojnega Jožeta Zagožna. Zagožen se ne more več braniti… Janša pa ob tem opozarja, da v celotni sodni dokumentaciji ni niti ene Zagožnove navedbe, ki bi njega kakorkoli obremenjevala. “Ta insinuacija je tudi nepietetna, gre za posebno novo obliko namišljenega miselnega delikta,” pravi Janša. Vaš komentar?Temu ni kaj dodati. S tem se lahko samo strinjamo.Se pravi, da je edino logično, da pride do oprostilne sodbe v zadevi Patria?Vsekakor. Ne dvomim v izrek oprostilne sodbe. Ne morem pa pozabiti izjave, ki jo je pred kakim letom dni v intervjuju dal takratni predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, vrhovni sodnik Jernej Potočar. Na vprašanje, s koliko sodniki razpolaga višje sodišče, je odgovoril nekako takole: “Imamo osemdeset sodnikov, od teh jih je dvajset vrhunskih. Če bi imeli še dvajset takih, potem drugih ne bi potrebovali.” Ta odgovor je zelo jasen in nedvoumen. Če se bo zgodilo, da bo senat ob presoji zadeve vendarle prezrl kakšno pomembno pravno vprašanje in bi to vplivalo na njegovo odločanje, potem sodnikov tega senata ne bi mogli uvrstiti med tistih dvajset vrhunskih sodnikov, o katerih je govoril njihov nekdanji predsednik. V takem, malo verjetnem primeru ni mogoče izključiti vnovične pravno zmotne sodne odločitve.Toda ali se ne bi slovenska pravna država v primeru oprostilne sodbe na višji instanci znašla na težki preizkušnji?Res je, v tem procesu niso na preizkušnji samo obdolženci, ampak tudi druga stran. Tista, ki bo sprejela odločitev. Ne samo konkretni senat višjega sodišča, v simbolnem in v stvarnem pomenu gre za delovanje pravne države, na kar so opozorili znani slovenski pravniki Klemen Jaklič, Aleksander Čeferin in Matej Avbelj. Če bi prišlo do potrditve obsodilne sodbe in bi kasnejše instance, v kar sem še vedno trdno prepričan, potem dejansko razveljavile to sodbo, bi bilo to zelo obremenjujoče ne samo za višje sodišče, ampak za celotno slovensko pravosodje. Zelo težko bi se izmaknilo očitku ne samo o pravni zmoti, ampak tudi o pristranosti sojenja. Vmesna varianta, ki bi bila tudi mogoča, da bi sodišče razveljavilo prvostopenjsko sodbo in bi vrnilo zadevo Patria v vnovično sojenje na okrajno sodišče, pa bi bila po mojem prepričanju skrajno nedopusten manever. V tem primeru bi lahko višjemu sodišču namenili še celo veliko hujši očitek, kajti zadeva bi v nadaljnjih postopkih zastarala in ne bi prišlo do težko pričakovanega pravnega epiloga. Zadeva Patria namreč avgusta leta 2015 zastara…Metod Berlec
Intervju je bil v nekoliko daljši obliki pred časom objavljen v tedniku Demokracija
Na podlagi katerih pravnih razlogov utemeljujete svoje pričakovanje?Za izrek oprostilne sodbe je več ključnih argumentov pravne narave. V tem primeru obtoženemu Janezu Janši sodijo za dejanje, ki nima znakov kaznivega dejanja, kot ga opredeljuje kazenski zakonik. To je prvi pomislek glede te sodbe, na katerega je opozoril že profesor Ivan Bele. Seveda je ta očitek podan tudi v pritožbi in z njim se bo moral senat višjega sodišča pri preskusu sodbe soočiti najprej.V KZ 264. člen opredeljuje za kaznivo dejanje dva bistvena elementa: da je nekdo sprejel obljubo nagrade in nato posredoval za storitev ali opustitev uradnega dejanja. Tožilec in sodišče sta se opisu tega sklepnega dela kaznivega dejanja izognila in ga nista konkretizirala. Uradno dejanje, tj. nakup osemkolesnikov Patria, je bilo že sklenjeno in izvedeno. Zato bi morala tako obtožni akt kot sodba izhajati iz dokončanega posla ter obdolžencu v opisu dejanja navesti in dokazati, da je tudi dejansko posredoval pri tem poslu.Samo posredovanje mora biti kot izvršitveno dejanje opisano, da je torej osumljenec npr. poklical po telefonu, poslal e-mail ali pismo, osebno govoril z uradno osebo ali osebami, ki so vodile postopek in sprejemale odločitve. Vse to mora biti opredeljeno tako časovno kot krajevno. O vsem tem ni niti v obtožnem aktu niti v sodbi ne duha ne sluha, skratka ničesar otipljivega, zato opis kaznivega dejanja sploh ne obsega znakov kaznivega dejanja glede na historični dogodek. Gre za konstrukt, saj obdolžencu konkretnega kaznivega dejanja sploh ni mogoče dokazati, kar je sam kazenski postopek tudi dokazal.Če vas prav razumem, tu nimate v mislih tega, o čemer se veliko govori, naj bi bil Janša ob neugotovljenem času na neugotovljenem kraju na neugotovljen komunikacijski način prejel obljubo darila za stranko?Ja, prav imate. Gre preprosto za to, da niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, to pa pomeni tudi očitno kršitev 28. člena ustave. Zato sem prepričan, da bi moralo sodišče ob skrbnem preučevanju tega argumenta najprej in predvsem zaradi tega izreči takojšno oprostilno sodbo.Naslednji razlog za oprostilno sodbo pa so v javnosti pogosto omenjane ugotovitve o neugotovljenem času, neugotovljenem kraju in neugotovljenem komunikacijskem načinu prejema obljube nagrade. V ZKP 269. člen zahteva poleg elementov kaznivega dejanja iz KZ tudi opredelitev časa, kraja in načina storitve kaznivega dejanja. To je potrebno ne le zaradi individualizacije dejanja, temveč tudi iz ustavnopravnih razlogov. Z opustitvijo ali premalo opredeljeno določitvijo časa in kraja kaznivega dejanja ni kršena le procesna zahteva iz ZKP, temveč je brez takšne konkretizacije opisa dejanja obdolžencu onemogočena temeljna ustavna pravica do učinkovite obrambe v kazenskem postopku pred sodiščem (dokazovanje alibija in drugih pomembnih okoliščin). Opisano dejanje se sploh ne da preskusiti, saj ni opredeljeno ne časovno ne krajevno, obljuba nagrade pa ni ustrezno opisana. Še več, iz obtožnega akta sledi očitek (in to v kazenskopravnem pomenu), da se Janez Janša kljub večkratnim predlogom ni hotel srečati z nikomer iz Patrie. Vse to spominja na povojne sodbe, kjer so bili takšni očitki pogosti. Vendar je prav v takih primerih vrhovno sodišče že izreklo nekaj vzorčnih oprostilnih sodb. Vse to pa pomeni tudi očitno kršitev 29. člena ustave.Kateri pa so še drugi razlogi za izrek oprostilne sodbe?Naslednji preskus sodbe je ta, da vse to zbrano gradivo, če mu sodišče prizna status nekih posrednih dokazov, ne pripelje do tega, da bi zunaj vsakega dvoma o krivdi obdolžencev sodišče izreklo obsodilno sodbo. Na zahtevo po oprostitvi obdolženega Janeza Janša zaradi pomanjkanja dokazov je, sledeč znani kazenskopravni maksimi in dubio pro reo (v dvomu v prid obdolženca), opozoril Matevž Krivic.Še eno vprašanje, s katerim se bo moralo soočiti sodišče, je to, da bo moralo zelo skrbno preučiti razloge za izločitev zbranega gradiva, ki je bilo tožilstvu posredovano iz Finske. V tem obširnem gradivu ne gre za dokaze, gre za domneve in namigovanja, na katerih pa potem tožilstvo, kot rečeno, gradi svoj konstrukt kaznivega dejanja. Vendar je bila Finska že večkrat, nazadnje 15. februarja 2011, obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (Harju proti Finski in Heino proti Finski) zaradi kršitev človekovih pravic v kazenskih postopkih. Zato tiste listine, ki so bile pridobljene na ta način, ne morejo v celoti prestati tega preskusa. Bomo videli. To so zahtevna vprašanja.No, po mojem prepričanju bo sodba padla že pri prvem argumentu, morda ob upoštevanju še drugega argumenta, zato se do vseh preostalih razlogov sodišče verjetno ne bo opredeljevalo.Kakšno težo imajo elektronska sporočila, v katerih se lobisti pogovarjajo med seboj in pri tem omenjajo tretje osebe? Pri tem skušajo povečati svojo pomembnost tudi s tem, da se sklicujejo na nekoga, ki naj bi bil blizu predsedniku vlade, ali celo na predsednika vlade…To ne more imeti stvarne teže. Na podlagi takšnih dopisovanj ni mogoče izreči spoznanja o storitvi kaznivega dejanja.
Sodnica Klajnškova je v svoji razsodbi trdila, da je obstajala “kontinuirana komunikacija” med Zagožnom in Janšo, pa čeprav se je izkazalo, da kot dokaz navaja samo štiri sporočila SMS, ki sta si jih menda Zagožen in Janša izmenjala za rojstni dan in božič v času 38 mesecev, in tri sestanke, ki naj bi jih imel napisane v beležki Zagožen, a se niso zgodili, kot opozarja Janša. Za sodnico je to “kontinuirana komunikacija”…Očitno napačna ugotovitev sodnice, pri čemer je treba opozoriti na izrecno stališče finskega sodišča v zadevi Patria prav ob teh očitkih tožilstva. Dejalo je, da stiki med člani neke politične stranke sami po sebi ne pomenijo znakov očitanega kaznivega dejanja.Janša je zgrožen, ker ga tožilstvo obtožuje, da je storil kaznivo dejanje, ker se je poistovetil z dejanji pokojnega Jožeta Zagožna. Zagožen se ne more več braniti… Janša pa ob tem opozarja, da v celotni sodni dokumentaciji ni niti ene Zagožnove navedbe, ki bi njega kakorkoli obremenjevala. “Ta insinuacija je tudi nepietetna, gre za posebno novo obliko namišljenega miselnega delikta,” pravi Janša. Vaš komentar?Temu ni kaj dodati. S tem se lahko samo strinjamo.Se pravi, da je edino logično, da pride do oprostilne sodbe v zadevi Patria?Vsekakor. Ne dvomim v izrek oprostilne sodbe. Ne morem pa pozabiti izjave, ki jo je pred kakim letom dni v intervjuju dal takratni predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, vrhovni sodnik Jernej Potočar. Na vprašanje, s koliko sodniki razpolaga višje sodišče, je odgovoril nekako takole: “Imamo osemdeset sodnikov, od teh jih je dvajset vrhunskih. Če bi imeli še dvajset takih, potem drugih ne bi potrebovali.” Ta odgovor je zelo jasen in nedvoumen. Če se bo zgodilo, da bo senat ob presoji zadeve vendarle prezrl kakšno pomembno pravno vprašanje in bi to vplivalo na njegovo odločanje, potem sodnikov tega senata ne bi mogli uvrstiti med tistih dvajset vrhunskih sodnikov, o katerih je govoril njihov nekdanji predsednik. V takem, malo verjetnem primeru ni mogoče izključiti vnovične pravno zmotne sodne odločitve.Toda ali se ne bi slovenska pravna država v primeru oprostilne sodbe na višji instanci znašla na težki preizkušnji?Res je, v tem procesu niso na preizkušnji samo obdolženci, ampak tudi druga stran. Tista, ki bo sprejela odločitev. Ne samo konkretni senat višjega sodišča, v simbolnem in v stvarnem pomenu gre za delovanje pravne države, na kar so opozorili znani slovenski pravniki Klemen Jaklič, Aleksander Čeferin in Matej Avbelj. Če bi prišlo do potrditve obsodilne sodbe in bi kasnejše instance, v kar sem še vedno trdno prepričan, potem dejansko razveljavile to sodbo, bi bilo to zelo obremenjujoče ne samo za višje sodišče, ampak za celotno slovensko pravosodje. Zelo težko bi se izmaknilo očitku ne samo o pravni zmoti, ampak tudi o pristranosti sojenja. Vmesna varianta, ki bi bila tudi mogoča, da bi sodišče razveljavilo prvostopenjsko sodbo in bi vrnilo zadevo Patria v vnovično sojenje na okrajno sodišče, pa bi bila po mojem prepričanju skrajno nedopusten manever. V tem primeru bi lahko višjemu sodišču namenili še celo veliko hujši očitek, kajti zadeva bi v nadaljnjih postopkih zastarala in ne bi prišlo do težko pričakovanega pravnega epiloga. Zadeva Patria namreč avgusta leta 2015 zastara…Metod Berlec
Intervju je bil v nekoliko daljši obliki pred časom objavljen v tedniku Demokracija