Dr. Lovro Šturm: "Janezu Janši sodijo za dejanje, ki nima znakov kaznivega dejanja"

Iz obtožnega akta sledi očitek, da se Janez Janša kljub večkratnim predlogom ni hotel srečati z nikomer iz Patrie, kar spominja na povojne sodbe, kjer so bili takšni očitki pogosti, je v intervjuju za Demokracijo med drugim dejal dr. Lovro Šturm. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Šturm je pogovor začel s pričakovanjem oprostilne sodbe za Janeza Janšo v političnem procesu Patria. »Za oprostilno sodbo ni samo enega razloga, za to je več tehtnih razlogov,« in nadaljuje, »v tem primeru obtoženemu Janezu Janši sodijo za dejanje, ki nima znakov kaznivega dejanja, kot ga opredeljuje kazenski zakonik. To je prvi pomislek glede te sodbe, na katerega je opozoril že profesor Ivan Bele. V KZ 264. člen opredeljuje za kaznivo dejanje dva bistvena elementa: da je nekdo sprejel obljubo nagrade in nato posredoval za storitev ali opustitev uradnega dejanja. Tožilec in sodišče sta se opisu tega sklepnega dela kaznivega dejanja izognila in ga nista konkretizirala. Tako obtožni akt kot sodba bi morala izhajati iz dokončanega posla ter obdolžencu v opisu dejanja navesti in dokazati, da je tudi dejansko posredoval pri tem poslu. Vse to mora biti opredeljeno tako časovno kot krajevno. O vsem tem ni niti v obtožnem aktu niti v sodbi ne duha ne sluha, skratka, ničesar otipljivega, zato opis kaznivega dejanja sploh ne obsega znakov kaznivega dejanja glede na historični dogodek. Gre za konstrukt, saj obdolžencu konkretnega kaznivega dejanja sploh ni mogoče dokazati!«Dr. Šturm pojasnjuje tudi famozno trditev, da naj bi bil Janša ob neugotovljenem času na neugotovljenem kraju in na neugotovljen komunikacijski način prejel obljubo darila za stranko. »Gre preprosto za to, da niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, to pa pomeni tudi očitno kršitev 28. člena ustave. Zato sem prepričan, da bi moralo sodišče ob skrbnem preučevanju tega argumenta najprej in predvsem zaradi tega izreči takojšno oprostilno sodbo. V ZKP 269. člen zahteva poleg elementov kaznivega dejanja iz KZ tudi opredelitev časa, kraja in načina storitve kaznivega dejanja. To je potrebno ne le zaradi individualizacije dejanja, temveč tudi iz ustavnopravnih razlogov. Z opustitvijo ali premalo opredeljeno določitvijo časa in kraja kaznivega dejanja ni kršena le procesna zahteva iz ZKP, temveč je brez takšne konkretizacije opisa dejanja obdolžencu onemogočena temeljna ustavna pravica do učinkovite obrambe v kazenskem postopku pred sodiščem. Še več, iz obtožnega akta sledi očitek (in to v kazenskopravnem pomenu), da se Janez Janša kljub večkratnim predlogom ni hotel srečati z nikomer iz Patrie. Vse to spominja na povojne sodbe, kjer so bili takšni očitki pogosti.Vse to pa pomeni tudi očitno kršitev 29. člena ustave.«Dr. Šturm opozarja tudi na  znano kazenskopravno maksimo in dubio pro reo (v dvomu v prid obdolženca), na katero je opozoril tudi Matevž Krivic. »Še eno vprašanje, s katerim se bo moralo soočiti sodišče, je, da bo moralo zelo skrbno preučiti razloge za izločitev zbranega gradiva, ki je bilo tožilstvu posredovano iz Finske. V tem obširnem gradivu ne gre za dokaze, gre za domneve in namigovanja, na katerih pa potem tožilstvo, kot rečeno, gradi svoj konstrukt kaznivega dejanja. Vendar je  bila Finska že večkrat, nazadnje 15. februarja 2011, obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (Harju proti Finski in Heino proti Finski) zaradi kršitev človekovih pravic v kazenskih postopkih. Zato tiste listine, ki so bile pridobljene na ta način, ne morejo v celoti prestati tega preskusa. Bomo videli. To so zahtevna vprašanja, No, po mojem prepričanju bo sodba padla že pri prvem argumentu, morda ob upoštevanju še drugega argumenta, zato se do vseh preostalih razlogov sodišče verjetno ne bo opredeljevalo.«Dr. Šturm torej ne dvomi o izreku oprostilne sodbe, bi pa bilo za slovensko pravosodje zelo obremenjujoče, če bi obdolženega višje sodišče obsodilo, sodba pa bi bila potem na višjih instancah razveljavljena. »Zelo težko bi se izmaknilo očitku ne samo o pravni zmoti, ampak tudi o pristranosti sojenja. Vmesna varianta, ki bi bila tudi mogoča, da bi sodišče razveljavilo prvostopenjsko sodbo in bi vrnilo zadevo Patria v vnovično sojenje na okrajno sodišče, pa bi bila po mojem prepričanju skrajno nedopusten manever. V tem primeru bi lahko višjemu sodišču namenili še celo veliko hujši očitek, kajti zadeva bi v nadaljnjih postopkih zastarala in ne bi prišlo do težko pričakovanega pravnega epiloga. Zadeva Patria namreč avgusta leta 2015 zastara,« je sklenil pogovor pravna avtoriteta dr. Šturm.Povzeto po: Demokracija, 27. 3. 2014