Dr. Lammert: Strukturne reforme so bistveno učinkovitejše orodje za spopad s krizo kot pa zadolževanje za financiranje novih izdatkov
četrtek, 31. 5. 2012JOŽE TANKO: “Spoštovani, dr. Lammert. Izrekam vam dobrodošlico tudi v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Mi smo največja koalicijska stranka.V svojem nagovoru ste se dotaknil krize, v katero je zašlo veliko evropskih držav in nekatere evropske države se iz te krize precej težko rešujejo. Veliko sicer morajo države storiti same, nekaj pa se stavi na skupne ukrepe, ki jih pripravlja Evropska unija. Gre za razne finančne in druge intervencije. Vidimo, da se že ta problem Grčije v Evropi težko rešuje, so pa nekatere države s težavami, ki so večje od Grčije in najbrž jim ta evropska solidarnost ne bi mogla na tak način pomagati. Tudi v Evropi se pojavljajo različni pogledi na reševanje krize. Nekateri bi reševali sanacijo javnih financ na povečani potrošnji, ki imajo za posledice dodatne obremenitve proračunov, čeprav so marsikje javne finance že na meji zmožnosti, marsikje pa tudi čez limite, ki jih ocenjujemo kot vzdržne, pa naj gre to za javnofinančni primanjkljaj ali javni dolg. S političnimi spremembami v nekaterih državah Evropske unije se te dileme v Evropi glede reševanja samo še nekako poglabljajo ali diverzificirajo.Gospod Lammert, Nemčija, vaša država ima v Evropi izjemno pomembno vlogo. Njena stališča so zelo ali pa celo izjemno pomembna za oblikovanje politiki in me zanima kako, čeprav ste to že nekaj v nagovoru povedali, ocenjujete trenutne razmere in pa predvsem bi od vas želel odgovor na to, kakšne so perspektive Evropske unije, če se pozitivna pričakovanja glede reševanja krize ne uresničijo? Hvala za vaše odgovore.”
PROF. DR. NORBERT LAMMERT: “Spoštovani kolega. Pravzaprav ste povzeli tisto ugotovitev, da smo v evropski skupnosti v zadnjih letih imeli že razpoznavno različni razvoj v različnih državah evropske skupnosti. Dobro se spominjam časa sredi 90-ih let, takrat Slovenija še ni bila članica Evropske skupnosti, takrat je Nemčija veljala kot tisti bolnik Evrope, ne samo v nemškem časopisju, angleškem, francoskem. V ameriških časnikih je bilo govora o tem, da je Nemčija dokončno izgubila svojo vlogo kot lokomotiva za razvoj in za rast v Evropi in da se ta kolos sploh več ni sposoben premikati in da ga druge države v svoji storilnosti dohitevajo in prehitevajo in dejansko je to bilo obdobje tako, kjer je Nemčija relativno v primerjavi z drugimi izgubila na konkurenčnosti. Sedaj ste se navezali na aktualni položaj, kjer ima večina držav obratni občutek, torej da Nemčija enostavno kipi od moči, da je najmočnejše makro gospodarstvo v Evropi in da sicer je bilo tako, ampak absolutno tudi relativno, vendar si je potrebno postaviti in odgovoriti na vprašanje, kako lahko argumentiramo to spremembo.Argumentacija je, da si je Nemčija v svojih javnih proračunih sicer dovolila več zapraviti kot je imela prihodkov, torej je tudi imela višjo stopnjo zadolžitve in je to sprejela, kot bi bilo tudi ekonomsko preudarno in tudi deloma ni bilo v skladu z maastrichtskimi kriteriji, ki smo jih tudi mi sami sprejeli. V streznitvi o posledicah, ki so povezani s tem, smo mi vzpostavili dve konsolidaciji, in sicer smo zmanjšali zadolžitev države, v preteklem letu ta znaša 0,9 %, v tem letu bo ta zadolženost na ravni 0,7 %, in izvedli smo konsolidacijo stroškov dela v naši makroekonomiji. Na to lahko vlada in parlament vplivata samo omejeno, vendar pa je bila sreča, da so tako socialni partnerji kot tudi delodajalci in delojemalska stran predvideli, da so ti veliki stroški na enoto dela se tako razvijali, tako visoko šli, da je s tem bila na slabšem naša konkurenčnost. V zadnjih 10-ih letih se je razmerje med relativnimi stroški dela v primerjavi z relativnimi stroški dela v državi Beneluksa, Franciji, Veliki Britaniji, da sploh ne govorimo o Grčiji, Španiji, Portugalski, se je tako izboljšala ta relacija, da se je sedaj naš položaj na mednarodnih trgih tudi ustrezno izboljšala in postajal višji in pomembnejši. Predvidevam, da neke druge poti, ki bi vodila k uspehu ni, recimo Francija je povišala svoje stroške na enoto dela v zadnjih 10-ih letih za 20 %. To ne more izboljšati možnosti za prodajo francoskih avtomobilov v primerjavi z nemškimi avtomobili in zato tudi ne moremo kompenzirati s tem, da bomo sedaj sprejeli evropski program rasti in ki ga naj potem sploh financiramo. Od kod? V dvomu, potem če ne bo možno drugače, z vedno večjem zadolževanju, ob vedno večjih obrestnih merah, da bomo, potem ta javni dolg vedno višali in bomo s tem pravzaprav samo še povečevali to spiralo, kjer se nahajamo in je sploh več ne bomo mogli obvladati. To sem že vašemu predsedniku državnega zbora prej povedal.Po mojem občutku je Slovenija pravzaprav del skandinavske skupine države in je kot neke vrste virtualna pripadnost tej skupini, kar zadeva uvid v pomen in uvid v dejstvo, da je potrebno imeti stabilne državne finance in stabilne državne strukture. Pri tem je Nemčija večinoma v sozvočju z Nizozemsko, s skandinavskimi državami in Slovenija jasno spada v to skandinavsko skupino in spada k državam, kjer čutimo zavedanje, da potrebujemo tudi nekatere neprijetne zadeve. In, če že imamo določene odločitve, ki jih morajo najprej sprejeti parlamenti v državah, je to, da so strukturne reforme v lastnem sistemu zaposlovanja, socialnega varstva, bistveno pomembnejše kot pa novo zadolževanje za financiranje novih izdatkov in to je pravzaprav nemška izkušnja v zadnjih letih. Upam, da boste tudi vi imeli razumevanje za to, da smo po teh izkušnjah zelo omejeno pripravljeni, da se izognemo zablodam, ki so se dogajale v južnem delu Evrope v istem času.FOTO: Državni zbor
