Dr. Lahovnik: »Bodočo vlado čaka znoj in veliko dela«

Matej Lahovnik na konferenci o izzivih slovenskega gospodarstva: »Dan po volitvah bo dan, ko bo zmagovalca bolela glava, pa ne od šampanjca, ampak od stanja, s katerim se bo soočil.« Dr. Matej Lahovnik je na tematski konferenci o izzivih slovenskega gospodarstva, ki ga je organiziral Strokovni svet SDS na Brdu pri Kranju, izpostavil, da domača potrošnja stagnira in da se po  zadnjih podatkih zaustavlja rast v predelovalnih dejavnosti v Evropski uniji, kar je bil do sedaj  glavni generator rasti, kakršna je sploh bila. »Ohlajevanje tega povpraševanja je ena izmed večjih nevarnosti, ki preti v prihodnjem letu,« je dejal dr. Lahovnik. Izpostavil je, da podatki, če pogledamo konec leta 2010 v primerjavi z letom 2008, kažejo, da se je delež slabih terjatev razreda D in E podvojil. Po njegovih besedah se je leta 2011 ta dinamika še povečevala, tako, da je verjetno zdaj že krepko preko štiri odstotke tudi aktive. »Dodaten problem je, da je tudi pokritost posojil bank z vlogami nebančnega sektorja pri nas za približno dvajsetodstotnih točk nižji kot je v Evropski uniji,« je dejal dr. Lahovnik.Nadalje je spregovoril o okrevanju gospodarstva v letu 2012, pri čemer po njegovih besedah napovedi gospodarske rasti za leto 2012 niso obetajoče: » Vzel sem eno izmed napovedi OECD za evroobmočje, ena zadnjih napovedi napoveduje samo 0,3 odstotno rast, za Nemčijo celo tudi pod enim odstotkom za prihodnje leto, pri čemer je bila Nemčija izmed vseh sosednjih trgov tista, ki je vlekla tudi slovensko gospodarstvo.«»Tisto, kar ostaja nerazrešen problem  in je že bilo izpostavljeno, sta gradbeništvo in finančni sektor,« je dejal dr. Lahovnik, pri čemer meni, da sta to ključna zaviralca okrevanja v tem trenutku pri nas.Po njegovih besedah je paradoks ekonomske politike ta, da bi morali v gospodarstvu narediti tisto, kar svetujejo nekateri Nobelovi nagrajenci, ki pravijo, da bi bilo potrebno povečati javno porabo z zadolževanjem in na ta način spodbuditi gospodarstvo, se pravi, da bi bilo treba gospodarsko situacijo reševati s tipično keynesianskimi ukrepi. »Vemo pa, da to ni mogoče, ker so države prezadolžene in smo soočeni z družinsko krizo, in to je tisti ključni paradoks, saj za tisto ekonomsko  politiko, ki bi bila potrebna, ni več manevrskega prostora,« je dejal dr. Lahovnik. Saj, po njegovih besedah, ko morajo države konsolidirati javne finance, tudi ohlajajo okrevanje, ki bo sledilo. »Za Nobelovo nagrado je, da najdemo tistega, ki bo pokazal pot, kako naprej,« je še povedal in ob tem izpostavil tudi nekatere težave, ki jih ima Italija.Po njegovih besedah je v Evropski uniji nevzdržno, da imamo znotraj istega valutnega območja  dve skupini držav, in sicer nekatere, ki se držijo fiskalnih pravil igre, kot na primer  skandinavska skupina z Nemčijo in pa mediteransko skupino držav, oziroma  Portugalsko, Španijo, Italijo in Grčijo, ki ta pravila kršijo.»Logično bi bilo, da gospodarstvo, ki ne zmore znotraj istega valutnega območja spoštovati fiskalnih  pravil igre, izstopi. Kot veste po pogodbi to ni mogoče in zame je to institucionalna kriza,« je dejal dr. Lahovnik, ki meni tudi, da izstop iz evroobmočja ne bi smel pomeniti tudi izstopa iz Evropske unije in da je rešitev, kot je zapisana v evropski pogodbi, nelogična. Prav tako pa je dejal še, da »težko doma govoriš javnosti, da je treba zategniti pas, hkrati pa namenjati del sredstev za reševanje težav v državah, ki ta pravila na spoštujejo.« »Ključno za razrešitev krize, je tudi rešitev institucionalne krize znotraj EU,« je menil dr. Lahovnik.V Sloveniji je ključen problem ta, da imamo za 2,1 odstotni točki višje obrestne mere od povprečja evroobmočja. »Vsaj del te razlike je nerazložljiv. Logično je recimo, da smo za odstotno točko,  ali odstotno in pol točko nad Nemčijo, ostalo pa je še vedno na račun neučinkovitosti finančnega sistema;«je dejal dr. Lahovnik. Po njegovem mnenju je tudi dodaten  problem, da se je zaradi nižjih bonitet povečal strošek zadolževanja na desetletne obveznice v Sloveniji in da se je v zadnjih mesecih obrestna mera povišala za eno odstotno točko. Opozoril je, da v prihodnjem letu bankam zapade za okrog tri milijarde evrov posojil do tujine, od tega NLB preko dve milijardi in da smo še vedno v politični blokadi, »ki jih bodo predčasne volitve upajmo da rešile.«Po njegovih besedah je dobro, da trenutno v tem obdobju večina govori o zmanjšanju števila resorjev, če bo to pomenilo večjo operativnost vlade, »kajti naslednji finančni minister, če je tukaj slučajno, je prav, da ga že na zalogo boli glava, saj bo moral za milijardo evrov porezati izdatke, če bomo hoteli priti v maastrichtske meje in brez sodelovanja ministra za delo, ki bo moral močno prevetriti socialne transferje, dokončati projekte, ki so bili začeti, to ne bo mogoče,« je dejal dr. Lahovnik. Ob tem je še izpostavil, da si težko predstavlja, kako se bo to politično izpeljalo v slovenskih razmerah in ob referendumski zakonodaji, ki je takšna, kakršna je. »Za milijardo evrov zmanjšati javno porabo, to bo politična umetnost,« je menil dr. Lahovnik.Po njegovih besedah je reorganizacija vlade nujna in da bo prihodnja vlada morala delovati  po kabinetnem principu, se pravi, da bo bistveno več usklajevanja pri ključnih ukrepih. »Moralo se bo odpraviti tudi nesmiselne ukrepe, kot obvezni pobot, kar je neumnost, saj je praksa pokazala, da to ni rešitev. Rešitev je temeljita reforma pravosodja,« je dejal dr. Lahovnik. Ob tem je dodal, da je  drug takšen ukrep, ki bi ga bilo treba odpraviti, plačilo odškodnine na zazidljivost zemljišč pri postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki je bila uvedena nekaj mesecev nazaj in ki je zavrla investicijsko dejavnost tudi v zasebnem sektorju.Želi, da bi se ukrepi nove vlade, ki bo zagotovo koalicijska, strukturirali po kratkoročnosti in prioritetah. Socialna kapica se mu zdi dolgoročno ključna. »Kar se tiče podpornega okolja, se bo treba dotakniti institucij, ki ne delujejo, kot na primer SID banka, ki ne deluje pravilno. Tudi investicijske aktivnosti, ki bi moral biti pripravljene, in v neki fazi so tudi so, kot na primer  energetski projekti na srednji in spodnji Savi, tretja razvojna os, nova železniška infrastruktura, bi morali biti izpeljani,« je dejal dr. Lahovnik. Po njegovem mnenju bo trajalo vsaj leto dni, da bodo postopki izpeljani.»Dan po volitvah bo dan, ko bo zmagovalca bolela glava, pa ne od šampanjca, ampak od stanja s katerim se bo soočil,« je zaključil dr. Lahovnik.