Dr. Jože Zagožen (1951-2013)

Pred štirinajstimi dnevi je nekaterim prijateljem poslal sms sporočilo, v katerem je zapisal, da težko komunicira, a da ostaja optimist in se bo boril naprej. Razveselili smo se tudi vesti, da so zdravstveni izvidi pokazali celo nekoliko boljšo sliko. Molili smo in upali na čudež, a ta se ni zgodil. Dr. Jože Zagožen nas je zapustil v petek, zgodaj zjutraj, ko je dokončno izgubil boj z zahrbtno boleznijo.

Dr. Jože Zagožen se je rodil 3. marca 1951 v kmečki družini v Ljubnem v Savinjski dolini. Bil je uspešen učenec in dijak. Diplomiral, magistriral in doktoriral je iz ekonomije. S soprogo Marijo, ki jo je spoznal med študijem, sta ustvarila ljubečo družino s hčerko Ano in sinom Matejem. Do leta 1991 je bil zaposlen v Gorenju, nato pa na Ministrstvu za obrambo, kjer je dograjeval obrambni sistem Republike Slovenije. Kasneje je delal tudi v tiskarni Ljudska pravica ter imel vodilne funkcije v Holdingu Slovenske elektrarne, Petrolu in Gorenju. Od leta 1996 do 2000 je bil poslanec Državnega zbora. Bil je tudi član ljubljanskega mestnega sveta. V vladi dr. Andreja Bajuka je bil minister za gospodarstvo. Veliko odgovornih funkcij v gospodarstvu in politiki za tako kratko življenje.

Dr. Jožeta Zagožna sem spoznal v začetku devetdesetih let v kabinetu dr. Jožeta Pučnika. Takrat sva se pogovarjala o politiki, o slovenskem narodu, ki je z osamosvojitvijo dočakal zvezdne trenutke. Jože je tedaj že slovel po svojih profesionalnih sposobnostih na področju logistike. Po tem prvem razgovoru sva postala nerazdružljiva kolega in prijatelja. Spomnim se, da je imel v začetku odpor do politike. A ko se je odločil za vstop v Slovensko demokratsko stranko, se je tudi tega poslanstva lotil z vso resnostjo, kot vsega drugega. Kot svetnik, poslanec in minister je predano deloval za Slovenijo in za vrednote slovenske pomladi.

Ko je SDS v začetku mandata 2004-2008 spremenila statut in uvedla nezdružljivost političnih in gospodarskih funkcij v času, ko je stranka v vladi, se je dr. Jože Zagožen poslovil od vseh svojih političnih funkcij in se posvetil zgolj gospodarstvu.

Dr. Jože Zagožen je moral vse od svojega vstopa v politiko preživljati hude pritiske, ki tudi po izstopu iz nje niso prenehali in so trajali vse do poslednjih trenutkov njegovega življenja. Če kdo, potem on in njegova družina dobro vedo, kaj pomenijo politični, medijski in drugi pogromi. V sodnem procesu, ki je spremenil Slovenijo v nekaj, za kar na plebiscitu ni nihče glasoval, je bil praktično obsojen brez dokazov, čeprav se proti koncu ni mogel več braniti, in čeprav postopek proti njemu sploh ni bil končan. V sodbi, izdani drugim, je bil ne glede na to proglašen za krivega.

Jože je svoje trpljenje na tem svetu končal in odšel v svet brez bolečin, svet neskončne jasnine in večnega spoznanja. Odšel pa je le fizično, saj bodo ostali z nami njegov pogum, bistroumnost, stanovitnost, šaljivost, prijateljstvo, ljubezen… vse, kar je razdajal med nas. Vse to nikoli ne umre, le spremeni se v novo dimenzijo.

Kdorkoli ga je imel priložnost spoznati, kdorkoli je postal njegov prijatelj, je v njem zaznal posebno energijo, ki jo je izžareval. Jožetovi intelektualni razmisleki so bili vselej pronicljivi in daljnovidni. Široko obzorje svojega znanja je s posebnim žarom delil med nas. Kolikokrat smo se iz srca nasmejali tudi njegovim duhovitim šalam. Imel je posebno sposobnost razvedriti ljudi. Njegovi nasveti so bili vselej dobrodošli. Zato naj nas v bolečini tolaži misel, da Jože ostaja med nami, v naših spominih, v naših srcih.

Dr. Milan Zver