Dr. Jože Rant: Samorazkroj ali uničevanje Slovenije

Srčen pozdrav vsem vztrajnicam in vztrajnikom. Pozdrav odboru 2014 in ostalim domoljubnim civilnim družbam, pozdrav vsem borcem za svobodo Slovenije!

Vsem prisotnim in vsem zgoraj omenjenim se moramo zahvaliti za zmago na referendumu o družinskem zakoniku, za zmago pravice v zadevi Patria, za umik obtožnice proti g. Francu Kanglerju, županu mesta Maribor. Vztrajniško gibanje je na pravi poti. Delovati moramo trajno in vztrajno, skupno in povsod po Sloveniji. Vsak od vas je glasnik odpora proti uničevanju in samorazkroju Slovenije, vsak v svojem okolju, v svojem kraju, na delovnem mestu.

Če se pošalim, vi, vsi vztrajniki, zaslužite dodatek za stalno pripravljenost, za pripravljenost osvobajati Slovenijo od pijavk, ki ji pijejo kri, za odpiranje oči tistim, ki ne vidijo bližajoče se katastrofe v katero drvi ta država, odpirati oči in pokazati resnico vsem, ki jih je strah oblasti, ki se boje in oportunistično čakajo, kako gredo zadeve od slabega na slabše. Tu mislim predvsem na številne razumnike, na velik del akademske sfere, ki ob vseh v nebo vpijočih krivicah, kriminalu, razkroju obče človeških vrednot molčijo.

Kdor ne vidi grehov te oblasti, kriminala in nasilja nad resnico, nad človeškimi vrednotami, ta sodeluje z zlom. Potrkati na vest razumnikov, da spregledajo in se nam pridružijo. Nagrada, dodatek na stalno pripravljenost boja za svobodo, bo zmaga na volitvah, katerim smo vsak dan bližje.

Zlorabe pravosodja v politične namene in za osebna obračunavanja, poleg drugih anomalij (nesposobnost, sodni zaostanki) so vsekakor vredne največje pozornosti in zahtevajo takojšnje ukrepanje vlade in politike, ki je na oblasti. Žal pa je tako stanje v pravosodju le en kamenček v mozaiku rušenja in samorazpadanja slovenske države, v uničevanju slovenskega gospodarstva in ogrožanju socialnega reda in miru, ob razpadu varnostnih in obrambnih sposobnostih države, v šibki in nesposobni zunanji politiki, v neučinkoviti obveščevalni sferi, anomalijah v kulturi, v pristranskosti medijev. Gre za namerno zmanjševanje zaupanja državljanov v vlado, v vse veje oblasti  (zlasti v pravosodje), za ustvarjanje depresije v državljanih, njihovo poniževanje, tlačenje samozavesti in ponosa.

Izgubljamo ugled in zaupanje v mednarodnih odnosih, naš vpliv v mednarodnem okolju je okrnjen. Od zgledne tranzicijske države, ki je prva med postkomunističnimi državami Vzhoda predsedovala EU, smo pristali na dnu razvoja in druge vzhodnoevropske države nas povsod prehitevajo. Nekateri so nam pričeli šteti ure življenja, saj smo na poti v kategorijo držav, katere označujejo kot »failed states« – gnile države, ki niso same sposobne obvladovati in reševati svojih problemov. Slutijo, da je prišla prilika, da nam pomagajo!   

Zaradi nezaupanja v oblast v Sloveniji, to je v Slovenijo, Avstrija zapira severno mejo, uvaja nadzor in ograjo! Ne vedo, ali bomo kos novemu navalu preseljevanja narodov, ali se ne bomo morda celo sesuli! Potem hrvaški klovn predlaga svojemu »kolegu« predsedniku Cerarju združitev s Hrvaško, da bi bila morje (dostop do mednarodnih voda??) in Triglav združena. Vsak šolar ve, kaj bi rada soseda.

Naš predsednik vlade pa ne deluje kot predsednik, deluje inferiorno, ponižno, se smeši, pokaže, da ne razmišlja in se niti ne zaveda, v kaj so ga pahnili in to predvsem njegova naivnost ali celo namerna nelojalnost najožjih sodelavcev. Če je v igri nelojalnost, to kaže, da se premier ne more zanesti niti na lastne ljudi in da v vlada razpoka po šivih. Uporaba slovenščine tudi v mednarodnih odnosih mora biti zapoved suverenu države, gre za spoštovanje materinega jezika, domovine! Pa temi ni bilo tako! Mu še lahko zaupamo?!

Ob tem primeru klovnovskega pogovora »obeh predsedniških kolegov« pade v oči nesposobnost oz. namerna odsotnost obveščevalcev, ki mu morda niso hoteli pomagati. Naši obveščevalci (SOVA, OVS) so že ničkolikokrat (npr. afera Holmec, snemanje pogovorov v Piranskem zalivu, razkritje javke v Ljubljani) dokazali svojo učinkovitost. Nazadnje te dni, ko so avstrijski mediji (novinarji) obvestili slovensko javnost, kako lepo pri nas sestankujejo, se zabavajo, igrajo nogomet, pečejo čevapčiče in uživajo radikalni islamisti. Prav tisti, ki pripadajo skupinam, ki terorizirajo in ubijajo po Evropi.

Najprej odgovorni pri nas pomirjajo, saj to ni nič, Slovenija je varna in šele novinarji prinesejo na dan, za kakšna srečanja je tu šlo. Novinarji, avstrijski in naši, so tu lepo nadomestili naše obveščevalce. Morda bomo še izvedeli, da pri nas, v tej mirni oazi, preživljata počitnice tudi Al Zawahiri in El Bagdadi! Novinarji bodo vse izvohali!

Še vedno tudi ni jasno, kdo in kako je izvedel sabotažo Arbitražnega sporazuma in čvekanje naših predstavnikov v arbitražnem sporazumu prenesel Hrvatom, da so lahko brez posledic odstopili od arbitraže, katere dokončna odločitev bi bila v korist Sloveniji. Komu ni bila všeč rešitev mejnega spora, ki bi tudi omogočila Sloveniji dostop do mednarodnih voda?

Odgovori na ta vprašanja pa ne zanimajo naše vlade, še najmanj pa ministra Erjavca. Kdo bo tu poravnal materialno škodo (denar za pripravo AS), moralno škodo narejeno Sloveniji (zapravljen ugled) in kdo geopolitično škodo, če nam sosedje zaprejo dostop do mednarodnih voda? Ali ne diši ta blamaža po sabotaži?

Za Luko Koper in Slovenijo je prost dostop do mednarodnih voda in moderna dvotirna proga, recimo že samo Koper – Divača, do madžarske in avstrijske meje, vitalnega pomena. In tu glej, ko se prične vlada in predsednik pogovarjati z madžarsko vlado o sovlaganju v drugi tir, Slovenske železnice naenkrat ne morejo več dostavljati vagonov Luko Koper, pretovarjanje stoji in vrsta vlakov se mora preusmeriti drugam, izpada promet v Luki! Torej signal tujcem, tu ni dobro vlagati! Je to slučaj ali pa namerni signal (sabotaža) in opomin, da Luka Koper nekako visi v zraku?

Primer škodovanja slovenski državi, državljanom in njihovi varnosti so protesti, izjave politikov, demonstracije levih domačih in sosednjih gibanj proti postavljanju žičnih ovir na južni meji. In to kljub vsem tragičnim napadom v Parizu, dogodkih na Švedskem, ob nasilju nad ženskami v nemških mestih, ob grožnjah z neslutenimi terorističnimi dejanji, ki jih stalno širi Islamska država, omalovažujejo varnost državljanov,  njihovo lastno varnost in označujejo obrambne, začasne ovire kot primer fašizacije Slovenije. Levičarskim utopistom ni mar varnost naših otrok!

Ravno lahko beremo, da bodo bodoča teroristična dejanja uperjenja tam, kjer najbolj boli – vrtcem in šolam. In tu si drzne g. Hanžek, predsednik stranke TRS, (trajnostni razvoj Slovenije) izjaviti, da Slovenija lahko gladko sprejme in oskrbi kakih 200.000 priseljencev (ne migrantov). Kako jim bomo preskrbeli streho, kako preživeti to množico, kje se bodo zaposlili, kakšen bo to vpliv na zdravstveno blagajno, kako nas bo to udarilo po žepu?! Njega to ne skrbi, on sploh ne razmišlja. Levico skrbijo človekove pravice manjšine, kakšno pa je stanje človekovih pravic večinskega naroda, kakšna bo varnost državljanov, kakšne finančne obremenitve čakajo državljane, to jih ne skrbi. In to naj bi bil trajnostni razvoj Slovenije?

Obenem pa izvemo, da gre tovarna Peko s stoletno tradicijo v stečaj, da bo 140 delavcev izgubilo delo. To pa levice ne gane. Vlada in g. Hanžek se trudijo pomagati materialno priseljencem, ne najdejo pa ubogega 1 milijona evrov, da bi Peko nabavil podplate za že izdelane čevlje. Pozicijo in Hanžka ne briga, če gre stoletna tradicija, know how, znanje čevljarstva v nič! To je sabotaža. In banke, skupaj z ministrom Marmorjem in FURS-om mečejo denar skozi okno. Ne samo z dodatki na stalno pripravljenost.

Te dni dobivamo tisti, ki imamo depozite v naših bankah, položnice z višino obresti z namero, da prijavimo dobiček od kapitalskih obresti. Vsi pa vemo, da so obresti na depozite v Sloveniji, tako kot drugje po EU, minimalne, komaj kako desetinko procenta za vloge do kakih 20.000 eurov. Pisemska obvestila bo dobilo nekaj 100.000 deponentov, zneski, ki bi prišli v poštev za odmero davka na kapitalski dobiček, pa so reda nekaj eurov ali celo nekaj centov! Le zelo redko, morda kak delček promila državljanov, ima v bankah vloge, ki so reda velikosti 100.000 eurov.

Za to nesmiselno pošto bodo banke odštele kak milijon evrov. Malo, a dovolj, da bi Peko nabavil podplate, recimo to! In FURS in Ministrstvo za finance niso uvideli nesmisla takih obvestil v času, ko so obresti na depozite, privarčevani denar, res skoraj enake nič! In še več, hkrati z ničelnimi obrestmi na depozite pa banke mirno zaračunavajo nekaj 100 krat večje obresti v procentih, 5 ali celo več za kredite, za prekoračitve limitov. To je odiranje državljanov na račun bank, ki jih saniramo! Je to pravično?

Da preprečimo razpadanje in umiranje Slovenije torej nujno potrebujemo vztrajniška gibanja, potrebujemo domoljubno civilno družbo in domoljubne, demokratične stranke kot sta SDS in NSi. Slovenija potrebuje vztrajnike, take kot ste vi tu! Vztrajajmo, dokler ne prideta nazaj svoboda in pravica, da ostanemo v družini svobodnih evropskih narodov.