Dr. Jordan Cizljeva o Pogodbi Euratom
ponedeljek, 5. 2. 2007Ob približevanju petdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe, kamor poleg pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) štejemo tudi pogodbo Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom), je v četrtek, 1. februarja, v Evropskem parlamentu potekala javna razprava “Ocena Euratoma – 50 let evropske jedrske politike”.
Pogodba je nastala z namenom poglabljanja evropske integracije, njen glavni cilj pa je bil promocija jedrske energije za miroljubno uporabo. Posebej pomemben za EU je njen prispevek k spodbujanju raziskav in investicij, varnemu delovanju jedrskih objektov, širjenju znanja in informacij o jedrski energiji, zagotavljanju ustrezne zaščite delavcev pred sevanjem in preprečevanju zlorabe jedrskega materiala. Poleg tega pogodba omogoča podpis mednarodnih sporazumov o sodelovanju na področju jedrske energije, prispeva k diverzifikaciji energetskih virov v EU ter krepi varnost oskrbe z energijo.
Z razpravo o Pogodbi Euratom so poslanci želeli preučiti ustreznost Pogodbe v spremenjenih okoliščinah po preteku pol stoletja. Želja po vzpostavitvi skupne energetske politike, dvig konkurenčnosti EU, klimatske spremembe in varnost oskrbe so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se bo pogodba Euratom morala spopasti v prihodnosti. Poleg zastarelosti pogodbe so kot eno glavnih pomanjkljivosti govorci pogosto omenili t.i. demokratični deficit, ki izhaja iz zelo omejenih pristojnosti Evropskega parlamenta v postopku odločanja o miroljubni uporabi jedrske energije. Kljub temu, meni dr. Romana Jordan Cizelj, “so rezultati Pogodbe dokaz, da se da s tesnim in transparentnim sodelovanjem na evropski ravni doseči veliko. Primer tega je fuzijski reaktor ITER, trenutno največji znanstveno-raziskovalni projekt na svetu, kjer je Evropa vodilna sila.” Kljub temu, pravi poslanka, bo Pogodbo Euratom treba nadgraditi in prilagoditi sodobnim političnim in gospodarskim okoliščinam.
V razpravi je kot vabljeni gost sodeloval tudi predstavnik iz Slovenije, predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in ambasador Slovenije pri OZN na Dunaju, dr. Ernest Petrič.
Pogodba je nastala z namenom poglabljanja evropske integracije, njen glavni cilj pa je bil promocija jedrske energije za miroljubno uporabo. Posebej pomemben za EU je njen prispevek k spodbujanju raziskav in investicij, varnemu delovanju jedrskih objektov, širjenju znanja in informacij o jedrski energiji, zagotavljanju ustrezne zaščite delavcev pred sevanjem in preprečevanju zlorabe jedrskega materiala. Poleg tega pogodba omogoča podpis mednarodnih sporazumov o sodelovanju na področju jedrske energije, prispeva k diverzifikaciji energetskih virov v EU ter krepi varnost oskrbe z energijo.
Z razpravo o Pogodbi Euratom so poslanci želeli preučiti ustreznost Pogodbe v spremenjenih okoliščinah po preteku pol stoletja. Želja po vzpostavitvi skupne energetske politike, dvig konkurenčnosti EU, klimatske spremembe in varnost oskrbe so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se bo pogodba Euratom morala spopasti v prihodnosti. Poleg zastarelosti pogodbe so kot eno glavnih pomanjkljivosti govorci pogosto omenili t.i. demokratični deficit, ki izhaja iz zelo omejenih pristojnosti Evropskega parlamenta v postopku odločanja o miroljubni uporabi jedrske energije. Kljub temu, meni dr. Romana Jordan Cizelj, “so rezultati Pogodbe dokaz, da se da s tesnim in transparentnim sodelovanjem na evropski ravni doseči veliko. Primer tega je fuzijski reaktor ITER, trenutno največji znanstveno-raziskovalni projekt na svetu, kjer je Evropa vodilna sila.” Kljub temu, pravi poslanka, bo Pogodbo Euratom treba nadgraditi in prilagoditi sodobnim političnim in gospodarskim okoliščinam.
V razpravi je kot vabljeni gost sodeloval tudi predstavnik iz Slovenije, predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in ambasador Slovenije pri OZN na Dunaju, dr. Ernest Petrič.