Dr. Janez Juhant: “Razkritje zločinov prejšnjega sistema je nujno, da se uredijo medsebojni odnosi v prihodnosti."

“Narodov spomin je tisto, kar omogoča, da ljudje živimo v resničnosti in da smo bolj človeški,” je pred prihajajočim referendumom povedal profesor teologije in predsednik Združenja ob lipi sprave dr. Janez Juhant. Profesor teologije in predsednik Združenja ob lipi sprave dr. Janez Juhant je v izjavi najprej izpostavil pomen arhivov. “Arhivi so temelj narodovega in osebnega spomina. Z njimi omogočamo predvsem žrtvam totalitarnega sistema, da povedo svoje zgodbe, da popravimo krivice in da na civilizacijsko-človeški ravni uredimo naše odnose.”

Povedal je tudi svoje izkušnje, saj mu je nekdanja oblast leta 1974 vzela potni list, bil je stalno nadzorovan, moral je prekiniti študij v Innsbrucku, vendar pa je mnoge čakala še precej hujša usoda, saj so bili tudi zaprti in celo ubiti. Tega ne smemo pozabiti. “Narodov spomin je tisto, kar omogoča, da ljudje živimo v resničnosti in da smo bolj človeški,” je poudaril dr. Juhant.

V prejšnjih časih je bila Cerkev razredni sovražnik, številka 1, pri tem je omenil tudi tragično usodo škofa Vovka in številnih drugih duhovnikov. “Narod, ki nima urejene preteklosti, ne more živeti za prihodnost.” Pri tem je dr. Juhant spomnil na uspešno spravo v Južni Afriki. Prepričan je, da bi morala imeti pri spravi vodilno vlogo Cerkev.

Kot je povedal, je potrebna tudi duhovna osvoboditev zločincev, ki so bili prav tako lahko žrtve sistema. “Država je dolžna, če želi, da bo pravna, to tudi formalno urediti. Zakon o arhivih je spodbuda, da so arhivi čim bolj odprti.”
Dr. Juhant je povedal tudi, zakaj se vpleteni v kriminalna dejanja bojijo, da bi resnica prišla na dan. “V nekem smislu je to mogoče razumeti, civilizacijsko, pravno in politično pa se to mora urediti. Pravni sistem je zato, da uredi krivice in spet vzpostavi prvotno stanje. Razkritje zločinov je nujno potrebno, da se medsebojno uredijo odnosi.”

Svojo izjavo je predsednik Združenja ob lipi sprave dr. Juhant sklenil z mislijo, da je “naloga nas vseh, da se zavzemamo za odprtje arhivov, da se to zgodi čim prej, da lahko preidemo iz krize v boljše življenje!”

Vse državljanke in državljane je pozval na referendum, ki bo 8. junija, da množično glasujejo PROTI zapiranju arhivov in PROTI zanikanju resnice.