Dr. Janez Juhant: »Ne milosti ampak pravico delimo« (Krek)

»Prva naravna družba je rodbina. Človeška razumna narava nagiblje človeka, da sklepa zakonsko družbo in s tem ustanavlja rodbino,« je besede Janeza Evangelista Kreka povzel dr. Janez Juhant. V nadaljevanju objavljamo nagovor dr. Janeza Juhanta na slovesni akademiji v počastitev 150 letnice rojstva Janeza Evangelista Kreka 26. novembra 2015.

Ameriški filozof MacIntyre predlaga dialoško pravičnost. Vsideležniki v družbenem življenju naj se dogovarjajo, kako pravično med sebojdeliti duhovne in materialne dobrine. Ponavadi so namreč v ospredju le pravice posameznikovali določenih skupin ljudi. Čeprav se v zadnjih stoletjih poudarjajo pravicedelavcev, je bilo to pogosto le pesek v oči, saj je šlo za privilegije močnejših,ne pa za pravice delavcev, kmetov ali zapostavljenih v družbi. Zato govorimo ovzajemni pravičnosti za vse. Tega ni mogoče doseči z revolucijo. Slovence jerevolucionarno nasilje pahnilo v brezpravnost, neenakost in revščino, ki so žalostale naš osamosvojitveni vsakdan. Laž, ubijanje, kraja premoženja in nasilje pane vodijo k pravičnosti, zato se zdaj z muko izkopavamo iz objemov polpreteklostiin njenih nasilnih struktur, ki s kapitalsko močjo zavirajo uresničevanjedružbene pravičnosti. Tako moramo Slovenci v svoji lastni državi sto let po Krekovismrti spet terjati socialno pravičnost, zaščito brezpravnih državljanov ter uveljavitevpravne in politične kulture. Razen tega se soočamo še z zahtevo globalne pravičnosti,kajti revni in zavrženi kot žrtve svetovnih političnih in gospodarskih zarot semaščujejo in trkajo na našo vest in zdaj tudi na naša vrata.Judovski rabin Jonathan Sachs je prepričan, da se je zlorazbohotilo, ko so si ljudje vtepli v glavo, da bodo brez Boga urejevali svet.Nacizem in komunizem sta po svetu pobila nad sto milijonov ljudi in za sebojpustila opustošenje, ki ga še danes nismo sposobni urediti. Neurejenost sodstva,novinarstva in drugih zadev v postkomunističnih družbah le potrjuje, kako bridkookušamo resničnost njegovih besed. Kar sta porušila liberalizem in komunizem in danes znovasebični egoizem družbenih mogotcev, je mogoče obnoviti le z ljubeznijo insodelovanjem. Za druge smo ustvarjeni, je klical Krek. Ne volja do moči inpremoči in izrivanje drugih, pač pa volja do življenja in sodelovanja zaprihodnost samostojne Slovenije. Krek sam nam je zgled: »Umrl je največjiSlovenec in najboljši človek,« je zapisal o njem Ivan Cankar. Osebno sem s Krekom prepričan, da bomo mi v Sloveniji (on jetakrat dejal na Jugu) – tudi katoličani – danes, »želi to, kar si bomo z zavihanimi rokami sami pridelaliin priborili«. Z
“