Dr. Ivan Štuhec: Slovenija je preživela poizkus državnega udara z ulice

Objavljamo kolumni dveh uglednih intelektualcev o nedavnih protestih in o t.i. “vseslovenski ljudski vstaji”. Dr. Marko Kos meni, da je ljudska nezaupnica demagoško orodje, ki je nevarno za red in mir v državi, ker hujska k revoluciji. V komentarju, ki ga je v zadnji številki objavil tednik Družina, je dr. Ivan Štuhec zapisal, da je bila del uličnega sporočila “obnova revolucije in revolucionarnih metod in to je poizkus državnega udara.” Kako je mogoče, da po dobrih dvajsetih letih demokratične ureditve pride država v takšno situacijo, se sprašuje. Po njegovem je vzrokov več. “Zagotovo pa ni prvi in glavni gospodarska kriza, kot to kričijo medijski kričači, ki so nas nekoč pozdravljali z ‘dobro jutro, revščina’, danes pa nam govorijo, da so naši otroci lačni. Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove in tako poskrbeli, da njihovi otroci ne bi bili lačni,” je zapisal. “Res je, da je bila kultura v veliki meri tista, ki nas je stoletja povezovala in držala nad vodo. Tudi v devetdesetih je odigrala pomembno vlogo, ni pa bila edina, kot bi radi nekateri njeni predstavniki to lovoriko nosili pripeto za vedno. Kam je zdrsnila kultura, pove dejstvo, da so nekateri kulturniki odrekli Tonetu Kuntnerju sodelovanje na državni proslavi,” je zapisal. Po njegovem včasih nastaja vtis, da so nekateri kulturniki kot borci – ko so enkrat v tem cehu, imajo dosmrtne zasluge. “Sploh so kulturniški šaljivci postali praporščaki na demonstracijah, med njimi najdemo tudi takšne, ki so leta gulili poslanske klopi, zdaj pa se usajajo nad državo, češ, kakšna je. Sodobna slovenska kultura bore malo pripomore k temu, da bi na svež, ustvarjalen in izviren način podpirala zdravo samozavest, pripadnost slovenstvu, odprtost v svet in svetovljansko univerzalnost Slovenk in Slovencev. Kaj šele, da bi podpirala državljansko zavest, kot je to počela pod totalitarnim sistemom, ki ga prav del kulturne srenje oživlja na vse načine,” je zapisal. Meni, da se je odnos do kulture pokazal na premieri filma o Jančarju ob sklepu EPK. “V dvorani nas ni sedelo sto, na ulicah pa je protestiralo nekaj sto srednješolcev in študentov s svojimi ideološkimi vodji iz univerzitetne srenje. Če bi jih novinarji vprašali, kdo je Drago Jančar in kaj pomeni za Maribor in Slovenijo, verjamem, da bi dobili zelo zanimive odgovore. Miselni svet Draga Jančarja se v enem letu njegovega vračanja v rodno mesto ni prijel niti mestne elite, kaj šele dijaštva, študentarije in drugih. Bojim se, da je prav ta premiera nazorno pokazala, kaj bo od EPK ostalo v Mariboru in Sloveniji,« je zapisal.

Po njegovem je “izkoreninjenost” naš glavni problem in vir vseh kriz. “Zgodovinska zavest je na ničelni stopnji, ker se od vrtca naprej otrokom predstavlja čas kot kategorija gole sedanjosti. Imeti sedaj in takoj, to je vzgojni recept, ki ga je prevzela tudi šolska reforma v devetdesetih s propagiranjem pravic brez dolžnosti. Pozno, za mnoge prepozno ugotavljamo, da svobode ni brez odgovornosti, da pravic ni brez dolžnosti,” je zapisal.”Benedikt XVI. je v okrožnici Bog je ljubezen zapisal, da je izvor in cilj politike pravičnost in mir. In pri pravičnosti gre za vprašanje praktičnega razuma. Nekaj tega razuma smo ob koncu leta zaznali pri ustavnih sodnikih, ki so za to takoj dobili porcijo ideološkega napada. Slovenijo je potrebno vrniti na pot razuma, pravičnosti in miru. Za to pa je potrebna tudi zasidranost v vrednotah, ki so konstituirale našo skupnost, ne pa jo razbijale in uničevale. Tega duha konstituiranja v zadnjih protestih ni bilo zaznati, pač pa duha revolucije in revolucionarnih preobratov, ki nikoli niso prinesli nič dobrega,” je še zapisal dr. Ivan Štuhec.Dr. Marko Kos: To je razpoloženje z nemških ulic leta 1936, ko so nacisti ščuvali ljudi na sovražnike ljudstva V Delu je dr. Kos 3. januarja 2013 zapisal, da bi “ljudska nezaupnica” lahko kot petarda napeljala jezne ljudi v nasilje in nas vrnila v preteklost, ko so “samoupravne” množice po nareku obračunavale s “sovražniki”. “Vedeli smo, kako se partija lahko znebi njej nevarnih oseb brez možnosti ugovora. To se zdaj ponavlja. Sicer ni partije, ampak se centri upora hočejo znebiti strogih pravil demokracije in dajejo zavedeni množici argumente za upor. Določajo, koga je treba odstraniti iz javnega življenja. To vodi v pogromaštvo,” je zapisal.

Po njegovem profesorji, ki govore o “ljudski vstaji” ne vedo, da se igrajo z ognjem. “Kot da nimamo vlade, ki je prišla na oblast z volitvami, in ne z državnim udarom. To je razpoloženje z nemških ulic leta 1936, ko so nacisti ščuvali ljudi na sovražnike ljudstva, na Jude, nosilce ‘izkoriščevalskega kapitalizma’. Ponavljajo se iste fraze. Kdo jih trosi med ljudi? Isti intelektualci, ki so hoteli napraviti iz samoupravljanja ‘najbolj demokratični in najpravičnejši politični sistem’. Ki je nehal v veliki bedi. Takšno govorjenje je hujskanje javnosti proti legitimni vladi in parlamentu. To je proti ustavnemu redu. Vlada bo odpuščena takrat, ko bo parlament tako odločil, na enak način, kot jo je postavil,” je zapisal.

Marksistične puhlice za hujskanje ljudstva – morebiti je njihov namen, da izzovejo izredne razmere

Prepričan je, da instituta ‘ljudske nezaupnice’ demokratične države ne poznajo. Po njegovem je to “element javnega ovajanja”, ki pa ga ni možno nekaznovano razširjati brez dokazov. “V demokraciji je ni mogoče uresničiti, ker je demagoško orodje in je nevarno za red in mir v državi, ker hujska k ‘ljudski vstaji’, k revoluciji. Nezaupnico vladi lahko izrazijo samo njeni volivci. Če jo podpišejo neki naščuvani ljudje z ulice, čeprav jih je tisoč, je to sovražni protidržavni akt proti desettisočem, ki so po svoji volji te ljudi poslali v parlament. Sicer pomeni takšen pogrom, vračanje v totalitarizem. Morebiti je tudi namen teh hujskačev, da izzovejo izredne razmere in nastop njim edine dovoljene stranke, ker bi vse druge prepovedali: Nove partije. To pa je diktatura,” je zapisal. Meni, da si ob zlomu režima Partije nismo predstavljali, da se bomo morali boriti proti novemu totalitarizmu, ki si na vse načine prizadeva, da se polasti oblasti.

Prepričan je, da je zlagano geslo sintagma “ločenosti političnega razreda od ljudstva”, saj so poslanci tako ljudje iz ljudstva, kot smo mi. Niso se zavihteli z goljufijo na svoj položaj. Tekmovali so odprto s tekmeci. Volitve so nekakšen javni natečaj za poslansko mesto, sodniki, ki o njih odločajo, pa so volivci. “Je pa priročen izgovor, ko nekateri poskušajo napraviti poslance za posebno kasto, ki jo velja sovražiti, jo žaliti in od nje zahtevati, da odstopi. Čeprav nimajo nobene krivde, krivi so že zato, ker so postali eksponent oblasti. To je tehnologija demokracije. Kdor se z njo ne strinja in jo ruši, je za drug politični režim. Takšnih poskusov je bilo v zadnjih sto letih Evrope že kar nekaj in vsi so se nehali s sto tisoči mrtvih,” je zapisal.”Govoriti, da je država v ‘službi razreda, ki gospoduje v gospodarstvu’, kot piše prof. Rastko Močnik, je preživeta marksistična fraza. To je protipodjetniški pogrom! Gospodujejo mali, srednji in veliki podjetniki, ki za svoje podjetje tvegajo vse, nič jim ni podarjeno. Država se na vse mogoče načine trudi, da jim olajša delovanje, da bi ustvarila nova delovna mesta in sebi davčni prihodek. Njim naj se protestniki zahvalijo, da sploh prejemajo profesorji in upokojenci svoj dohodek. Podjetniki se ob takšnem zlobnem in ciničnem pisanju upravičeno čutijo ogrožene, kot so mi izjavili ob branju fraz iz že davno pokopanega marksizma: da imajo v lasti proizvodna sredstva, s katerimi izkoriščajo delavke in delavce ter si prisvajajo rezultate njihovega dela,” je zapisal. 

Po njegovem je ideja marksistov, da je treba za pregon korupcije odpraviti ločitev države od delavcev, s tem pa tudi ločitev politikov od ljudstva, zastarela, trditi, da je treba odpraviti politike, da zatremo korupcijo, pa je naivno. Protestniki po njegovem zahtevajo “odpravo kapitalizma in kapitalistične države”. To je bilo geslo Lenina, ko je vodil svoje privržence v revolucijo. “Zdaj je takšna zahteva, milo rečeno, neevropska. V EU je to kaznivo, ker obuja duh DDR. Če bi se ti profesorji polastili države na plečih ljudske vstaje in uvedli diktaturo, bi to dejansko bila restavracija komunizma. Potem bi se odvijalo vse po vrsti, kar smo že preživeli. Prišli bi do samoupravljanja, o čemer ti profesorji sanjajo. In do nacionalizacije vseh delovnih sredstev, da se prepreči izkoriščanje delavcev,” je zapisal.

Javni sektor ne ve, kdo ustvarja njihove plače

Prepričan je, da profesorji o podjetništvu nimajo pojma, niti ne vedo, od kod pridejo njihove plače. Ni jim mar, kje vlada dobi denar. “To ni naša odgovornost, pravijo. Javni sektor se mora zadovoljiti s tistim, kar ostane po delitvi davkov, ki jih plačuje gospodarstvo, ki lahko plača toliko, kolikor kaže poslovni račun. Če ni naročil, bo tudi manj davkov. Takrat bodo v javnem sektorju brez plač in brez denarja za delovanje. O tem ljudstvo ne ve nič, tudi ne mara vedeti, ampak nenehno zahteva večje plače,” je zapisal.

Sicer pa dr. Kos ostaja optimist. “Proračunski primanjkljaj bomo kot eden redkih v EU znižali pod maastrichtsko mejo tri odstotke že leta 2013. Dolg države pa bo obstal pri 46,3 odstotka BDP, pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP, kar niso dosegle niti največje države EU. Nimamo razloga, da ne bi bili ponosni. Če ne bi bilo zločinskih bankirjev in plenilskih menedžerjev, bi že bili iz krize. Vlada se mora pečati z bankami, namesto da bi pospeševala podjetništvo kot edino rešitev, ki jo obvladamo,” je še zapisal dr. Marko Kos.Foto: Služba za odnose z javnostmi SDS