Dr. Ivan Štuhec: Kriminalizacija osamosvojitve
četrtek, 6. 6. 2013V Jezusovi družbi poznamo dva izdajalca, Petra in Juda Iškarijota. Prvi izda zaradi slabosti in iz strahu pred morebitnimi posledicami, drugi naklepno, preračunljivo, podkupljivo in tako, da kriminalizira izbrano žrtev. Juda v Jezusovi skupnosti ne sledi Jezusovemu slogu življenja, pripada drugi ideji, instrumentalizira nauk in materialna sredstva, deluje na podlagi laži, prevare in izdajstva. Evangeliji ne poročajo, da bi se Jezus posebej trudil in prizadeval, da bi ga rešil te ujetosti. »Kar nameravaš storiti, stori hitro,« mu reče. Vedel je, da je v službi teme in da svoj posel mora opraviti. Iz skupnosti ga je odslovil in se ni metal za njim, ne na zobe, ne na trepalnice, da bi ga odvrnil od njegove temeljne odločitve. Ali je tu odpovedala ljubezen do sovražnikov? Zelo verjetno ne. Pred sistemsko vgrajenim zlom, v obliki laži in izdajstva, ki je orodje hudiča, še Bog reagira lahko samo s križem. Za Juda Iškarijota bi lahko rekli, da je bil tajni agent v Jezusovi družbi, nekakšen eksponent KGB, Stasia ali naše Udbe.
Branko Soban v Sobotni prilogi Dela, 1. junija, piše o varčevanju, ki ubija, in v oklepaju opozori na to, kaj se je v Rusiji zgodilo pod Jelcinom. Pravi, da je z ekonomsko šok terapijo bilo potrebno »… (hiteti zato, da se ne bi na oblast vrnili komunisti, a zgodilo se je še huje: na oblast se je vrnila KGB, ki je bila vselej avantgarda partije) …«. No, v Sloveniji se je to zgodilo brez šok terapije. Naša KGB je imela simpatično ime Služba državne varnosti (SDV), čeprav bi se morala imenovati služba partijske varnosti (SPV), saj je služila partiji in njeni absolutni oblasti. In če je partija navidezno sestopila z oblasti, je SPV ostala in delovala naprej. Šlo je celo tako daleč, da je prejšnji predsednik države, dr. Danilo Türk, nekatere njene vidne predstavnike brezsramno inštaliral v sam Parnas slovenske države, kot odlikovance in zaslužne za osamosvajanje Slovenije. Aroganca brez primere, ki je komaj koga šokirala!
Metoda delovanja teh služb po vsem svetu temelji na vohunjenju, laži, podkupljivosti, izdajstvu, na kriminalizaciji vseh, ki jim ožijo ali zapirajo prostor delovanja. Svoje politično-simbolne osebnosti ljubosumno varujejo pred sleherno kontaminacijo, da jih tako lahko pred narodom predstavljajo kot čiste voditelje. Natanko to je počel Tito in vsi njegovi priskledniki in nasledniki. Gre za strukturno pijavko ljudstva in države, ki jo izsesava na vseh koncih in krajih, v to svoje početje pa zvito pritegne tudi naivne, dobronamerne ali pa na različne načine kontaminirane ljudi. SPV-jevskim lovkam so neredko nasedli tudi ljudje iz Cerkve ter tako postali del mreže ali pa grešni kozli ob primernem času.
Ne glede na izid sodbe v primeru Patria, lahko danes govorimo o petindvajset let trajajočem poizkusu, kako kriminalizirati vse, kar je bilo povezano z osamosvajanjem Slovenije in postavljanjem temeljev lastni državi. Po tem, ko nismo imeli niti enega procesa proti partijskim šefom, ki so zunajsodno dali pobijati ljudi, niti enega procesa proti sodelavcem SDV, niti enega procesa proti nasprotnikom osamosvojitve Slovenije, se danes v imenu pravne države in avtonomije sodstva lahko dogaja vse, tudi to, da si obsojen za dejanje, ki ti ga nihče ne more dokazati in ki so si ga izmislili s pomočjo mednarodnih »varnostnih« zvez, da bi bila zadeva videti verodostojno.
Ko govorimo, da smo v tej državi izgubili vrednote in skupne cilje, da je kriza ne samo gospodarska, ampak najprej moralna, velja spomniti, da laži in izdajstva nismo nikoli ne obsodili ne izkoreninili. SPV smo pustili, da živi naprej v iluziji, da se ne bo nikoli več regenerirala. Danes jo imamo vsepovsod, kot kuga se je razpasla po državnih institucijah, medijih, bankah, pravosodju, gospodarstvu in verskih skupnostih oz. cerkvah. SPV nam je ukradla vse, predvsem pa poštenje, ker samo tako lahko svojo laž inštalira kot rešitev. Vse okrog nje je kriminalizirano, ona sama ostaja čista in se nam reži v obraz iz hudih jam in kumrovškega shoda, ki je baje za slovenske študente postal intelektualni izziv. Bog nam pomagaj! Reži se nam iz vstajniških vrst, ki – prosto po Lubeju – vidijo konec samozavestnega, razsvetljenega in močnega naroda izpred 25 let, prav po zaslugi Janše in Bavčarja.Ker je SPV-ju uspela kriminalizacija slovenske osamosvojitve, nam ponuja za rešitev neposredno demokracijo ali demokratični socializem oz. še sami ne vedo, kako bi poimenovali ta zvarek.
Slovenija je na prelomu, ali bomo enkrat za vselej porezali lovke SPV-ju in njihovim političnim eksponentom, ali pa bo ta država postala njihov fevd, v katerem drugi nimamo mesta. Na obzorju je torej nova emigracija. Med mladimi, ki intelektualnega izziva ne iščejo v Kumrovcu, se dejansko že dogaja.Objavljeno v tedniku Družina
