Dr. Ivan Bele: "V pravni državi se dogajajo ekscesi, ki ob nereagiranju lahko pripeljejo do razgradnje pravne države"

Na današnjem pravnem kolokviju v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika so odvetnik Franci Matoz, prof. dr. Ivan Bele in prof. dr. Lovro Šturm spregovorili o kazenskopravnih in ustavno pravnih vidikih procesa Patria. Uvodoma je nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm povedal, da je namen tega pravnega kolokvija, da pomaga sodni veji oblasti s tem, da opozori na pravne nepravilnosti. Gre za t.i. “amicus curiae” (prijatelj sodišč), pravni instrument, ki je v svetu dobro uveljavljen.Povedal je še, da je v tujini tudi bistveno bolj uveljavljeno komentiranje sodb, pri nas pa je skorajda prepovedano in tudi v preteklosti je bilo zelo malo razprav o konkretnih sodbah in procesih. S tem kolokvijem želijo tako vzpodbuditi pravno stroko, da več pozornosti nameni komentiranju pravnih sodb v duhu zasledovanja cilja poštenega in pravičnega sojenja.

 Odvetnik Franci Matoz je v svojem nastopu predstavil elemente obtožnega predloga in druge vidike v samem sodnem procesu. Povedal je, da že od začetka postopka ocenjuje, da je “prišlo do takih napak, ki kažejo, da je bila sodna oblast zlorabljena”. Matoz je opozoril, da je bil obtožni predlog nekvaliteten in nepopoln, predvsem v delu opredelitve kaznivega dejanja, kjer je kljub nenavadno dolgi obrazložitvi, zelo malo povedanega. Tožilki Hrastarjevi se je očitno mudilo čimprej vložiti obtožni predlog, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do zastaranja primera. Obtožba se je namreč nanašala na obdobje v letu 2005, obtožni predlog pa je bil vložen 6.8.2010.Matoz je tudi razložil, da je obtožni predlog prestal samo pravni preizkus, sodnica pa bi morala oceniti, da niti zakonski znaki kaznivega dejanja niso opisani, torej, da obtožni predlog ni popoln. Tožilka Hrastarjeva si je, po besedah Francija Matoza, privoščila v obtožni predlog vnašati stvari, ki so neresnične, saj ji je zmanjkalo dejstev s katerimi bi utemeljila prisotnost Janeza Janše pri kaznivem dejanju. Matoz je predstavil nekaj dokumentov oz. dogodkov, katere je tožilstvo in kasneje sodnica uporabilo za utemeljitev obsodbe. Tako je opozoril na neverodostojnost elektronskih sporočil in sms-ov, ki jih je Hans Wolfgang Riedl posredoval Patrii oz. Reiju Niittynenu. V enem opisuje, kako naj bi Jure Cekuta obiskal takratnega ministra za obrambo Karla Erjavca, kar je Erjavec pojasnil in zanikal že v predkazenskem postopku. Matoz je tudi opozoril na to, da Marija Črnkovič ni nikoli poslala elektronskega sporočila Wolfgangu Riedlu, kar je bilo tudi dokazano, a je to sporočilo tožilka Hrastarjeva vseeno uporabili kot dokaz.Matoz se je dotaknil tudi sodbe, kjer je Janez Janša obsojen sprejema obljube nagrade, a v njej niti z besedo ni napisano, kako in na kakšen način je Janez Janša izrazil obljubo sprejema nagrade in istočasno potrdil, da bo vplival pri izbiri ponudnika za oklepnike 8×8.”Ne opredeli kraja in časa, se pa sklicuje na določene datume, ko naj bi se sestal z Jožetom Zagožnom,” je opozoril Matoz in dodal, da teh datumov ni nihče preverjal, čeprav bi lahko, saj je bil takrat Janez Janša kot predsednik vlade varovana oseba.Matoz je zato zaključil z ugotovitvijo, da postopek ni tekel pred nepristranskim sodiščem, kršena je bila pravica do obrambe, obtožni predlog pa je skozi “stranska vrata”, z obtožbo sostorilstva z Jožetom Zagožnom, v kazenski postopek pripeljal Janeza Janšo. “Ob takem dogajanju ne moreš biti nekritičen in ne moreš se izogniti občutku, da sodišče različno obravnava različne osebe,” je dejal Matoz in dodal, da so kršitve očitne in da bodo tudi v prihodnosti opozarjali na njih.

 Prof. dr. Ivan Bele, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru, je v svojem nastopu opozoril na (ne)pravilno uporabo zakonov. V primeru Patria oz. kaznivem dejanju, ki sta ga bila obtožena Janez Janša in Jože Zagožen v sostorilstvu, gre za pojmovno nemogoče kaznivo dejanje, kot npr. pri krivem pričanju. Opozoril je tudi, da v obtožnem predlogu manjkajo splošne modalitete kot sta čas in kraj in da je uporaba zakona vezana na ugotovitve teh dejstev. “Mora se vedeti, kdaj je nekdo storil neko kaznivo dejanje,” je poudaril dr. Bele. V nadaljevanju je povedal, da sam sprejem obljube še ne pomeni dejanskega sprejema. Ustavil se je še pri pojmu “neugotovljen komunikacijski način” in dejal, da je to v današnji komunikacijski dobi morda lahko le telepatija.Opozoril je tudi, da nepravilna uporaba prava v tem primeru lahko presega pomen kazensko pravnih garancij in že posega v ustavne pravice človeka. Poudaril je tudi, da je zakon garant enakopravnosti ljudi in da imajo ljudje pravico zahtevati neodvisno in nepristransko sojenje. “Tisti, ki ne uporablja zakona pravilno, ni neodvisen in nepristranski. Ni važno ali zaradi pomanjkanja znanja ali česa drugega. S tem namreč odstopa od tistega, kar želi zakon doseči, in to je enakost za vse,” je povedal dr. Bele. Opozoril je še na kršitve sodnega varstva in na dejstvo, da je Vrhovno sodišče v zadnjih štirih letih izdalo že tri odločbe, kjer se je grajalo opis kaznivega dejanja oz. pomanjkanje konkretnega dejanja. “Sodnik je dolžan upoštevati enako uporabo zakonov, k čemer ga zavezujejo tudi odločbe Vrhovnega sodišča,” je poudaril dr. Bele.V nadaljevanju se je dr. Bele posvetil še stanju sodstva pri nas in zadnjem poročilu OECD, kjer je Slovenija v samem vrhu neučinkovitosti sodišč in številu pritožb. Problem dolgotrajnih postopkov je po mnenju dr. Beleta tudi v tem, da se nihče še ni lotil ugotavljanja odgovornosti. Opozoril je, da se je vse začelo pri civilnih primerih (zahteve upnikov), zamude pa so ponekod nastajale tudi zaradi neznanja. Nihče pa ni reagiral, ko so prišle na dan določene nepravilnosti (npr. primer Železnik). “Sodna oblast bi sama morala to počistiti,” je poudaril dr. Bele. Opozoril je še na negodovanje oz. upor med sodniki, ko je bil leta 2008 sprejet člen Kazenskega zakonika, ki omogoča kaznovanje sodnika zaradi pristranega odločanja. Ob koncu je dr. Bele dejal, da “se v pravni državi dogajajo ekscesi, ki ob nereagiranju lahko pripeljejo do razgradnje pravne države.”

Nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm pa se je v svojem nastopu opredelil do ustavnopravnih vprašanj. Poudaril je, da že 23. člen Ustave določa pogoje za pošteno sojenje, ko zapiše: “Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom”. Vseeno v slovenski publicistiki ne najdemo zapisov, kaj je potrebno za pravično in nepristransko sojenje (t.i. “fair trial”). Dr. Šturm je zato izpostavil Mednarodno komisijo pravnikov, ki je leta 2004 prvič izdala publikacijo o poštenem sojenju. V njej so ključni poudarki sledeči: – ključni in bistveni predpogoj za pošteno sojenje je, da so sodniki, ki odločajo, neodvisni in nepristranski, – institucionalna neodvisnost sodišč in vsakega posameznega sodnika, – zagotovljen ustavnopravni okvir, – neodvisnost pomeni to, da je sodnik avtonomen tako, da uporabi pravo in nepristranski, tako, da ne goji vnaprej oblikovanih stališč. “Sodniki se morajo vedno vesti na način, da ohranjajo svojo integriteto in neodvisnost ter nepristranskost sodišča,” je poudaril dr. Šturm.Izpostavil je še zavezanost 125. členu Ustave, ki pravi: “Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon”. Sodnike pa k nepristranskemu in neodvisnemu delu zavezuje tudi Kodeks sodniške etike in Zakon o sodniški službi, ki med drugim določa tudi pogoje za izvolitev v sodniško službo. Tako npr. “ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varoval sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika”. Ob zaključku je dr. Šturm povedal še, da bodo v kratkem izdali publikcijo v kateri bodo zbrani obtožni predlog v zadevi Patria, zagovori obrambe in obtoženih ter izrek sodbe. Jeseni pa nameravajo izdati zbornik razprav o primeru Patria, pri katerem bo sodelovalo večje število uglednih pravniških imen.