Dr. Henrik Tuma – pozabljeni tvorec slovenskega krajevnega imenoslovja.

Kdor ljubi domovino, jo proučuje. Kdor domovino proučuje, jo ljubi, je v okviru posveta posvečenega dr. Henriku Tumi na taboru SDS v Lepeni poudaril Jože Rant. V ponedeljek, 8. marca, je na 20. spominskem gorniškem taboru dr. Henrika Tume in Letnem taboru SDS – Lepena 2015 potekal posvet z naslovom: Dr. Henrik Tuma – pozabljeni tvorec slovenskega krajevnega imenoslovja. Posveta se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi dr. Anton Jeglič, častni predsednik Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma.

Uvodna razmišljanja in predstavitev življenja in dela dr. Henrika Tume je podal Jože Rant. Kot je dejal, je bil dr. Henrik Tuma narodno zaveden Slovenec, ki je ljubil in branil domovino: Kdor ljubi domovino, jo proučuje. Kdor domovino proučuje, jo ljubi. Dr. Henrik Tuma je bil po duši raziskovalec, oster opazovalec, trden v svojih načelih. Bil je preučevalec slovenskih korenin, imenoslovec, ki je na podlagi lastnih opazovanj postal zagovornik avtohtonosti Slovencev v Srednji Evropi. Bil je odvetnik in več let deželni poslanec, ki je takoj uveljavil slovenščino kot delovni jezik. Založba Nova obzorja je izdala knjigo z naslovom: Dr. Henrik Tuma, zamolčani raziskovalec avtohtonega slovenskega krajevnega imenoslovja v Alpah, ki pomeni njegovo rehabilitacijo.

Zbrane je nato nagovoril tudi dr. Anton Jeglič, ki pravi, da je bila usoda Henrika Tume, da ni bil priljubljen, ker je bil marksist, komunisti pa ga prav tako niso marali, ker je mislil s svojo glavo. Kot je še dejal, je dr. Henrik Tuma v prvi vrsti videl slovenskega človeka in njegove stiske. Ustanavljal je posojilnice in hranilnice, da se je na bovškem rodila obrt.

V nadaljevanju je etnologinja dr. Duša Krnel Umek spregovorila o potujčevanju slovenskih krajevnih imen v Istri in na Krasu, Janez Bizjak pa na slovenska imena na Vzhodnem Tirolskem. Zemljevid iz leta 1561 kaže, kako so se spremenili npr.: Gora Belitz – Belica, Rudnigg – Rudnik, Plasischg – Plazič, Zlem Alm – Planina Sleme, Bolla – Polja, Zagoritze – Zagorice …

Dr. Anton Perdih, avtor knjige »Izvor Slovencev in drugih Evropejcev« je poudaril, da so bile ugotovitve dr. Henrika Tume pravilne: »Tumove ugotovitve o razširjenosti slovenskega izrazja po Alpah so upravičene in pravilne ter kažejo na zadnje jezikovne sledove o prvotnih (Indo-) Evropejcih.«

Jože Rant je zato opozoril, da je potrebno sistematično raziskovanje in iskanje slovenskih in slovensko zvenečih krajevnih imen na območju Alp, posvet pa se je zaključil z živahno razpravo udeležencev. 

“