Dr. Gorenak: "Pravosodje v Sloveniji nima nadzora"
torek, 26. 4. 2011DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Do konca mandata, vsaj rednega je ene 15 sej še, gospod minister. Če bi jaz na vsaki seji vam postavil isto poslansko vprašanje in ga utemeljil z novimi primeri, verjetno tudi do konca mandata midva ne bi rešila vprašanja nadzora v pravosodju. Vsak sistem, vsak, prav vsak potrebuje nadzor. Pravosodje v Sloveniji ga nima, ali ga skoraj ni bilo. Meseca januarja sva o tem govorila. Poglejte, tako minister ima neke pristojnosti navzdol po pravosodju, sicer omejene zaradi zakonskih določil oziroma ustavnih določil. Sodni svet ima določene pristojnosti. Vrhovno sodišče jih tudi ima. Vendar pri nobenem od teh treh ni nobene volje, da bi se kaj spremenilo. In zato se nič ne spremeni, kljub temu, da ste v zakonu, ki ga imamo v postopku, ki je sedaj na dnevnem redu ali pa bo, spremenili nekatere zadeve. Kljub temu mislim, da te stvari ne morejo prinesti nobenega izboljšanja stanja. Jaz vam vsak teden pošljem kakšno poslansko vprašanje na temo, kaj je s stečajnimi upravitelji, ali narobe določenimi vrstnimi redi, ali previsoko odmerjenimi nagradami in tako dalje, in vedno dobim isti odgovor: Pravosodje je samostojno. To se pravi, da bo nekdo v pravosodju izrekel smrtno kazen boste vi tudi meni rekel, da je pravosodje samostojno, da so se pač zmotili. Zmotil se je tudi pri odmeri, recimo, višine stečajne nagrade v Krškem in tako dalje, še v mnogo mnogo primerih se zmotijo, ampak odgovor pa jaz nikoli ne bom dojel oziroma ga ne bom nikoli sprejel, če bo ta zadeva šla na račun tistih, ki v tej državi tako ali tako so najbolj revni. Seveda ne govorim samo o teh slučajnih zadevah, ne govorim samo o Satexu, kjer je šlo 11 milijonov evrov in smo na treh nadaljevanjih seje Odbora za notranjo politiko prišli do konca, potem je pa koalicija vzela čopič, je naredila tako lepo, pofarbane sklepe, seznanili smo se. Ja kaj pa to pomeni? Nič. skratka, požegnali smo, bi rekli, bi se reklo. Poglejte, celo jaz moram reči, da me je presenetil predsednik, bivši predsednik države, Kučan. On je na eni zadnjih informacij, prejšnji teden, bo časa zmanjkalo, da bi povedal kaj želim, pa bom v nadaljevanju, skratka zelo jasno zavzel neko stališče, za kar se zavzemam že več kot leto dni, pa ne pridem do njega. Seveda mislim, na upravni postopek in vračanje psov bulmastifov, pa bom dopolnil potem. Hvala lepa.”
ALEŠ ZALAR: “Hvala lepa. Če sem prav razumel, je vaše vprašanje o tem: Ali je naše pravosodje brez nadzora? Jaz mislim, da ne. In zlasti, ko gre za konkretne odločitve, bodisi tožilcev, bodisi sodnikov, imamo tako kot vse demokratične države, postopke v okviru katerih se te odločitve preverijo. Seveda pa se lahko preverijo samo s strani tistih, ki so opravičeni, da terjajo tako preveritev. Ne more na primer politika terjati, da se preveri pravilnost odločitve neke sodbe. Lahko pa to seveda zahtevajo stranke v tem postopku. Lahko tudi država, če je stranka v tem postopku. Torej, ko gre za vprašanje pravilne uporabe prava ali pa pravilnega ugotavljanja dejstev v nekem postopku na osnovi katerega potem sledi končna odločitev, je vedno tako, da imamo več stopenj nadzora. Saj nimamo samo prve stopnje. Saj imajo še pritožbeno stopnjo, pa imamo vrhovno sodišče, pa imamo ustavno sodišče, ki presoja kršitev ustavnih pravic v zvezi s sodnimi odločbami. Največ naših odločb našega ustavnega sodišča se pravzaprav nanaša na zatrjevanje kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic v sodnih postopkih. To je torej normalen način kako se sodne odločbe preverjajo, in če je potrebno tudi korigiraj. Drugo vprašanje pa je ali je znotraj sistema dovolj upravnega nadzora. To pa ni nadzor nad pravilnostjo ali nepravilnostjo odločitve v konkretni zadevi, vsaj ne glede na veljavne zakone. Ta upravni nadzor sega od službenih nadzorov pa tudi recimo disciplinskih postopkov in tudi te mehanizme imamo in ti mehanizmi so občasno v praksi tudi uporabljeni. Vlada pa želi v zvezi s tem še nekoliko okrepiti ta upravni nadzor in to prav s tistim zakonom, ki ste ga omenil in ki ga bo državni zbor obravnaval pojutrišnjem. Gre za to, da naj bi predsedniki sodišč po novem lahko, ne glede na to ali dobijo kakšno pritožbo kakšne prizadete stranke ali pobudo. Torej tudi na podlagi podatkov do katerih pridejo sami, vselej lahko opravili določen pregled poslovanja sodišča v konkretni zadevi. V zadevi, ki je bodisi že pravnomočno končana ali pa še ni pravnomočno končana. Torej tudi v odprti zadevi. Ta nadzor se seveda ne sme dotikati konkretne odločitve sodnika zaradi tega, ker je po naši ustavi sodnik neodvisen in nihče, niti njegovi vrstniki ne smejo izven predpisanih procedur vplivati na njegov proces odločanja. Bo pa lahko ta nadzor recimo obsegal vprašanje zamud pri odločanju, nepotrebnega odlašanja z odločanjem ali pa na primer vrstnega reda reševanja ali pa recimo vprašanje ali je sodnik pravilno uporabil pravila procesnega vodstva. Skratka gre za vrsto vprašanj, ki so pomembna, tudi za stranke v tem postopku, z vidika dinamike in poštenega soja. Tu obstajajo določene omejitve in zakon predvideva tudi te omejitve. Dokončna odločitev takrat, kadar bo tak nadzor spodbujen od zunaj, tu pa bo lahko politika, kolikor se ta izraža skozi pristojnosti ministra za pravosodje, predlagala tak nadzor. In če se predsednik pristojnega višjega sodišča s tem ne bo strinjal, bo o tem potem dokončno odločil Sodni svet, ki pa ni organ sodstva, ki je “sui generis”, je samostojen državni organ, v njem je šest sodnikov in pet drugih uglednih pravnih strokovnjakov. Skratka, ti mehanizmi upravnega nadzora se bodo s to novelo zakona o sodiščih, če jo bo državni zbor sprejel, lahko še okrepili, in upam, da jo boste tudi podprli. Hvala.”
DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. No, saj v tem delu ni nobenega vprašanja, gospod minister, samo preblago je, aspirin je, manjka pa morfij, a veste. Manjka nekaj bolj učinkovitega, ne aspirin, ta ne prime več. Pri tako hudem bolniku pač ne primejo aspirini, to je problem. Pri konkretnih odločitvah se je oglasil tudi bivši predsednik države Kučan. On je zelo jasno povedal, da v zadevi vračanja psov odločbe upravnega sodišča, kjer veste, da je bil uporabljen napačen zakon. In vlada je zahtevala: opravite nadzor. Sodišče je reklo ne, Sodni svet je rekel ne. Glejte, vsi vemo v tej državi, da je bilo nekaj narobe, zdaj se je končno oglasil tudi bivši predsednik države, ki tudi vidi, da je nekaj narobe. On je povedal, glejte, tako ne more biti, nekaj takega je rekel po svojem zadnjem Forumu 21. Jaz sicer najprej nisem mogel verjeti, ali je to res rekel ali ne, in sem šel preverit v dva medija, ampak je rekel. Toda, glejte, zgodi se nič. Evo, spet zadnja seja Odbora za notranjo politiko, kjer koalicija vse tiste sklepe ljudske stranke, ki jih je ljudska stranka predlagala v dani zadevi, lepo “pomala”, da gor fasado in je spet konec vsega. In karavana gre dalje. Ampak premalo časa je, bova verjetno še kdaj nadaljevala to temo. Mislim, minister, da tudi vi ne prispevate k temu, da bi bilo stanje na tem področju boljše. Poglejte, kar na twitterju napoveste, kakšen bo rezultat Balkanskega bojevnika, naslednji dan pa poveste, da je bila vaša žena v odločanju. Če govoriva, recimo, o odpravi tega pripora, govorim o Balkanskem bojevniku, poveste, da kazenski zakonik ne velja, pa čeprav velja. Daste zeleno luč vsem slovenskim mladoletnim kriminalcem, da delajo po svoje. In še kaj. Po twitterju napoveste, kako boste menjali generalno državno tožilko. Glejte, saj to ni dostojno teh opravil, ki jih minister opravlja. Mislim, da bi se morali tovrstnih stvari vzdržati, pa bi bilo bolje za sodno vejo oblasti. Hvala lepa.”
ALEŠ ZALAR: Hvala. No, ko ste omenjali zadevo Satex, prav v zvezi s to zadevo se je vlada odzvala in ministrstvo za pravosodje se je odzvalo. Prav ta sprememba zakona, o kateri govorim, je povezana s tem vprašanjem. Ker se je izkazalo, da je mogoče izvesti nadzor nad zadevo, ki še ni pravnomočno končana, samo, če se razširijo pooblastila nadzornih organov. Prav na ta način se je vlada odzvala. Zato prosim, ne trditi, da nič ne delamo v zvezi s tem. In to je edini način, na katerega se lahko odzovemo v zvezi s konkretno zadevo. In če bo ta zakon sprejet, potem Vrhovnemu sodišču ne bo treba čakati do pravnomočne odločitve o zadevi Satex, kakršnakoli že bo. Kot veste, je postopek zdaj prekinjen. Potem bo lahko ta nadzor opravljen takoj. In za to gre. Ampak tu se seveda moramo držati postopka in podlag, ki nam jih daje zakon. Zakone pa sprejemate vi. Doslej teh podlag ni bilo. Zdaj jo ta Vlada namerava vzpostaviti, ampak od vas je odvisno, če boste to sprejeli ali ne. In to je način, na katerega potem lahko dobimo tudi nekaj odgovorov.Glede komuniciranja z javnostmi jaz ne bi z vami zdaj tu vodil polemike o tem, kaj so sodobne metode komuniciranja in na kakšen način. Lahko pa, ko ste omenili ravno razpis za generalnega državnega tožilca, rečem samo tole: še presneto prav sem imel, ko sem pred šestimi meseci predlagal, da gremo takoj v ta postopek razpisa, ker se je izkazalo, da ga bomo, če bo Državni zbor tako odločil prihodnji torek, zaključili na tisti dan, na isti dan, ko bi sedanji generalni državni tožilki potekel mandat. Torej, ne bom rekel, da sem bil pravi vizionar v zvezi s tem, ampak očitno pa je bila ocena kako ravnati v tem primeru pravilno. Hvala.”
DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Jaz zdaj ne bom polemiziral z vami, ker ne smem, ker bi bilo ne fer do vas, ker mi ne morete odgovoriti. Zdaj bom ostal v okviru tega kar se reče fer. Stanje v pravosodju je alarmantno, hiši se je podrl en vogal. Ta vogal je treba pozidati na novo. Minister, res mislim, da je čas, da v državnem zboru rečemo kakšno na to temo, vi se meni lahko smejite, nič hudega, imate to pravico, vendar jaz sem prepričan v to kar govorim. Pravosodni sistem kot tak ne deluje tako kot bi mogel. Mi imamo samo nekatere svetle primere, ki se zgodijo tu in tam in primer, vsaj jaz ga tako vidim, čiste lopate in odločnosti te sodnice, ki to zadevo rešuje, se mi zdi tipičen primerek, da je možno dobro in hitro soditi, tudi poslancu Prijatelju je bilo sojeno v nekih kar normalnih rokih, medtem ko vse drugo ali večina drugega ali pa tam kjer tako paše ali sodstvu ali politični eliti, pa zadeve ne gredo nikamor. Nadzorne mehanizme v sodstvu je potrebno vpeljati in to bistveno, bistveno močnejše. In ker sem v to prepričan in menim, da državnemu zboru ne sme in ne more biti škoda nekaj ur seje na to temo, predlagam splošno razpravo o pravu. Hvala lepa.”
