Dr. Gantar ima dvojna merila in postaja glavni generator problemov pri delu državnega zbora
petek, 21. 5. 2010Predsednik državnega zbora na neustaven način ščiti svoje politične somišljenike in šefe. Poslanke in poslanci državnega zbora danes obravnavajo predlog za razrešitev predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina 31 poslank in poslancev. Dopolnilno obrazložitev predloga za razrešitev je predstavil vodja PS SDS Jože Tanko.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav! 31 poslancev je vložilo zahtevo za razrešitev predsednika državnega zbora. Zahtevo smo vložili tako, da bi se to točko obravnavalo na izredni seji državnega zbora. Zato naj uvodoma povem, da točka, ki jo obravnavamo sedaj, na to sejo ni uvrščena v skladu s Poslovnikom državnega zbora, ampak v skladu s samovoljo predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja.7. maja 2010 po določitvi dnevnega reda na kolegiju, ko smo vložili zahtevo za razrešitev predsednika državnega zbora, smo štiri dni kasneje, 11. maja 2010, s podpisi 27 poslancev zahtevali še obravnavo predloga za razrešitev, ki bi se opravila na izredni seji. Če bi bil spoštovan poslovnik tako, kot to zahteva, v zadnjem primeru od gospoda Anderliča, potem bi bila ta točka danes obravnavana na tej seji le, če bi predlagatelji zahtevali pisno širitev dnevnega reda te seje državnega zbora in če bi o tem tako odločil državni zbor z glasovanjem. Nič od tega se ni zgodilo, niti ni bila vložena taka zahteva, niti ni bilo glasovanja. Te zahteve za razrešitev se torej ne obravnava v skladu z zahtevami predlagateljev, torej na izredni seji, ampak jo je predsednik državnega zbora samovoljno, mimo ustavnih in poslovniških določil, uvrstil na redno sejo.Razlog za zahtevo za razrešitev predsednika državnega zbora na izredni seji je nespoštovanje 85. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 58. člena Poslovnika državnega zbora, saj predsednik državnega zbora ni v predpisanem roku na zahtevo več kot zadostnega števila poslancev kar na dve zahtevi sklicev izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali finančne, likvidnostne, delovne in druge probleme pri izgradnji Športno-poslovnega kompleksa Stožice, v ozadju ali pa v ospredju katerega sta Mestna občina Ljubljana in župan Jankovič. V 85. členu Ustave je zapisano naslednje: “Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike.” Prvi odstavek 58. člena Poslovnika pa določa, da izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev državnega zbora ali predsednika republike, najkasneje v 15-ih dneh. Obe določbi sta nedvoumni. Torej je predsednik Državnega zbora tudi časovno zavezan, do kdaj mora zahtevo 23(?)-ih ali predsednika republike izvršiti. Ob tem, ko predsednik državnega zbora seje ni sklical, je kršil še drugo in šesto alinejo prvega odstavka Poslovnika državnega zbora. Drugo in šesto alinejo, ki določata, da predsednik državnega zbora sklicuje in vodi seje državnega zbora in šesta alineja, ki pravi, da skrbi za izvajanje tega poslovnika.Čeprav je predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar na 25. seji Kolegija, 21. maja 2009 dejal naslednje. Prva stvar, ki je, če hoče parlament delati korektno, mora striktno upoštevati Poslovnik. Ne moremo se igrati okoli tega in tega se ne drži. Pri svojem delu ne spoštuje ne ustavnih in ne poslovniških določb in tega ne ugotavljamo samo v SDS, v zadnjem času to čedalje bolj pogosto ugotavljajo tudi v koalicijskih strankah. Pritožbe so tudi pisne.Kaj se je dogajalo v našem primeru? 30. marca smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke na podlagi 85. člena Ustave in prvega odstavka Poslovnika Državnega zbora 58. člena prvič vložili zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali predlog sklepa v zvezi z obravnavo financiranja projekta Športnega parka Stožice s strani bank v večinski državni lasti, v času najhujšega kreditnega krča v Sloveniji. Gre za zahtevo za obravnavo številnih problemov in nevarnosti, ki jih v sebi nosi trenutno največja investicija v Republiki Sloveniji, ki poteka pod patronatom mestne občine Ljubljana in njenega župana Jankovića. Gre za županov predvolilni projekt športnega in nakupovalnega parka v Stožicah, velikih športnih in poslovnih dimenzij, katerega izvajanje se je začelo brez zaprte finančne konstrukcije, torej brez zadostnih finančnih sredstev na obeh delih, na športne in trgovskem.”Lako ćemo”, si je najbrž mislil župan, ko je začenjal ta projekt. Tistih 200 milijonov evrov se bo že nekako zbralo, nekaj s prodajo poslovnih površin in prostorov, nekaj z donacijami, morda nekaj z zamiki plačil in stiskanjem izvajalcev, veliko pa bi lahko primaknila država. Nekaj neposredno z nepovratnimi sredstvi, ki bodo kapnili mimo razpisov iz državnega proračuna, na osnovi dogovorov z ministri in predsednikom vlade, nekaj pa bi bilo povratnih sredstev, ki bi jih zagotovile banke v večinsko državni lasti, kot so NKBM, NLB in pa SID.Vlada levega trojčka mu je bila do sedaj, županu namreč, vseskozi zelo naklonjena. Tudi koalicija v državnem zboru. Morda bo tudi tokrat izkazala hvaležnost, ker jim je veliko pomagal, da so zmagali. Pa tudi Ljubljana, kot glavno mesto potrebuje dva velika stadiona; enega v Stožicah, to je novega, ki bo s Titovo cesto povezan na avtocesto in obnovljenega bežigrajskega, ki je ob bivši Titovi cesti. Očitno brez Tita v Ljubljani ni velikopoteznih projektov.Za kakšne težave gre pri športno poslovnem parku Stožice. Na športnem delu, ki je skoraj gotov, manjka okoli 50 milijonov evrov, na trgovskem, ki se dinamično izvaja, pa okoli 200 milijonov in gre tukaj v obeh primerih za veliko denarja. Tak pristop z nepokrito investicijo je nevaren, ker povzroča veliko nelikvidnost izvajalcem, še večjo podizvajalcem in vsem naslednjim v tej verigi. Gre za problem plačilne nediscipline, v katero je vpletena javna institucija, to je mestna občina Ljubljana in njen župan. Plačilna nedisciplina je rak javnih financ. Ker morajo izvajalci in vsa veriga najemati kredite, če sploh želijo izvajati investicijo, nimajo pa zadostnih ali skoraj nobenih plačil, jih ima veliko težave in znan je tudi že tragičen primer. Ker so veliki problemi s plačevanjem zaposlenih ali najetih delavcev, ki imajo slabe delovne in bivalne pogoje in prekomerno delajo nadure in inšpekcija ne delovna, ne finančna, ne druge, pa ne opazijo ravno veliko. Zgodi se celo, da župan za največji in edini delavski praznik navdušeno nagovori delavce na tradicionalnem srečanju na Rožniku, še isti dan pa kontrolira, kako polagajo travo na stadionu v Stožicah, kar je veliko licemerje.Ker se investira v nekaj, česar je že v Ljubljani preveč, ker smo sprejeli zakon o jamstveni shemi in iz tega se bo najbrž del teh sredstev zagotovil za poplačilo teh zadev, ne dobijo pa teh sredstev firme, ki so jim namenjene, ki imajo projekte z bistveno večjo dodano vrednostjo in ker tudi ta projekt prinaša malo delovnih mest, in ker je delovno mesto v Stožicah nekajkrat dražje v proizvodnih ali drugih dejavnostih. In ker se bodo s tem tudi povečale slabe naložbe bank, povečala se bo bančna nedisciplina, povečalo se bo izpostavljenost tveganje, kapitalska neustreznost bank in tako naprej. Skratka, pojavijo se tudi zahteve za ponovno dokapitalizacijo in najbrž bo o tem treba tudi reči kasneje kakšno besedo. Zaradi tega smo predlagali veliko sklepov, osem sklepov, v katerih smo nalagali Vladi Republike Slovenije, da pripravi pojasnila, kako banke v večinski državni lasti financirajo sporen projekt izgradnje športnega parka Stožice, pozivali smo vlado, da pripravi poročilo o finančnih posledicah izgradnje športnega parka Stožice za davkoplačevalce in stabilnost finančnega sistema, v kolikor bodo ta projekt financirale banke v večinsko državni lasti. Zahtevali smo tudi poročilo o zavarovanih v okviru jamstvene sheme in tako naprej. Potem smo tudi pozvali vlado, da v okviru svojih pristojnosti naredi kaj za izboljšanje plačilne nediscipline v Sloveniji, hkrati pa tudi, da poroča o finančnih posledicah izgradnje športnega parka Stožice, o stanju zapadlih in neplačanih obveznosti do podizvajalcev s strani naročnika in da se tudi javno objavi.Vladi smo predlagali, da v okviru svojih pristojnosti preveri, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za začetek investicije. Tudi predlagali smo, da organe v sestavi ministrstev preverijo, ali je pri izvajanju projekta Stožice upoštevana finančna, delovna in druga zakonodaja. Državni zbor bi tudi predlagal nadzornim institucijam, da čim prej, po možnosti takoj, opravijo pregled stanja projekta Stožice, to se pravi tožilstvo, policija, Računsko sodišče, Urad za varstvo konkurence. In potem smo na koncu pozvali, da bi državni zbor tudi obsodil kršenje delavskih pravic, še posebej temeljnih človekovih pravic in dostojanstva delavcev, ki gradijo ta športni park, saj so kršitve zaradi uveljavljanja ozkih političnih interesov in sporne finančne konstrukcije tega projekta še posebej številčne, hude in izstopajoče. In seveda predlagali smo poziv vladi, da v okviru svojih zakonskih zmožnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev. In tudi, če vlada meni, da so trenutne zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, smo ji predlagali, da pripravi ustrezno zakonodajo oziroma popravke zakonodaje.9. aprila nam je predsednik državnega zbora poslal dopis, s katerim je seznanil, da izredne seje ne bo sklical, ker naj bi bila naša zahteva za izredno sejo neskladna z veljavno zakonodajo. Od kdaj je ta sklep s pozivi ali s predlogi vladi ali nadzornim institucijam neskladen s pravnim redom, kot je zapisal v odgovoru predsednik državnega zbora in s katero je zavrnil zahtevo za naš sklic izredne seje? Vladi in Banki Slovenije nismo ničesar naročili, še manj ukazali, ampak smo obe instituciji le pozvali in priporočili in ji s tem dali tudi možnost, da se sami odločita, kako bosta ravnali. Tak primer ni nič neobičajnega, kajti tudi pri obravnavi nekaterih drugih zadev državni zbor sprejema priporočila.Ko sem isti dan 9. aprila na Kolegiju predsednika Državnega zbora dr. Gantarja vprašal, zakaj seje ne skliče je dejal naslednje: “Tudi če bi vladna služba oziroma Zakonodajno-pravna služba dala drugačno mnenje, pa je dala zelo ostrega, tudi v tem primeru bi se moral odločati, da tega ne bi sklical, ker je to tako temeljno v nasprotju s tem, kar si predstavljam in kar zagovarjam v politiki in kot demokratično načelo. Lahko to stori nekdo drug, in ne jaz.” Mimogrede, mnenje Zakonodajno-pravne službe pred uvrstitvijo točke na dnevni red oziroma v program dela državnega zbora v poslovniku ni nikjer predpisano, še manj zahtevano. Tako se torej dela v Državnem zboru. Kar je všeč dr. Gantarju in v skladu z njegovim pogledom gre na sejo državnega zbora, kar ni, pa ne gre. Predsednik državnega zbora si torej vzame pravico, da ustavno določbo v kateri piše “mora” pretvori v “lahko” ali v “hoče”, običajno noče, kakor je pač pri volji.Kljub vsemu smo 20. aprila isti podpisniki popravili in dopolnili zahtevo za sklic izredne seje, v kateri smo sklep preoblikovali na naslednjih pet točk:
Prvič. Državni zbor predlaga Banki Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča ali banki v večinsko državni lasti pri projektu financiranja izgradnje Športnega parka Stožice izvršujejo določila Zakona o bančništvu, ki govorijo o upravljanju s tveganji.Drugič. Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki sodelujejo pri izgradnji Športnega parka Stožice izvršujejo določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnostni in prisilnem prenehanju, ki govorijo o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb.Tretjič. Državni zbor priporoča proračunski inšpekciji, ki deluje v okviru Ministrstva za finance, da v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravi nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah v primeru gradnje Športnega parka Stožice.Četrtič. Državni zbor priporoča pristojnim nadzornim institucijam, da v okviru ustavnih in zakonskih določil čim prej opravijo pregled izvajanja projekta gradnje Športnega parka Stožice. Tu je mišljeno Vrhovno državno tožilstvo, Generalna policijska uprava, Računsko sodišče, Urad za varstvo konkurence in tako naprej.Petič. Državni zbor poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru svojih zakonskih možnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev. Če Vlada Republike Slovenije meni, da so trenutne zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, ji Državni zbor predlaga, da pripravi ustrezne popravke obstoječe zakonodaje.22. aprila smo potem vložili še zahtevo za splošno razpravo. 4. maja smo prejeli dopis dr. Gantarja v katerem je zapisal, da tako oblikovana stališča 1 in 2 ne sodita v pristojnost državnega zbora, čeprav smo predlagali, da tako Banka Slovenije, kot vlada poročata v okviru ustavnih in zakonskih določil. Če se zahteva dotakne Stožic in ljubljanskega župana Jankovića, dr. Gantar že vnaprej prepreči, da ne sme nihče poročati državnemu zboru, niti v okviru ustavnih in zakonskih določil. Ne Vlada in ne Banka Slovenije. Janković je torej zaščiten kot kočevski medved. Predsednik državnega zbora vsako takšno zahtevo v kali zatre – podpisnikom jo je že dvakrat. Po mesecu in pol je ta zadeva, sicer precej izgubila na teži, kajti v tem času naj bi kreditni odbor Nove Ljubljanske banke za projekt Stožice že odobril zajeten kredit.Podobnih primerov, ko je predsednik državnega zbora na neustaven način ščitil svoje politične somišljenike, šefe, koalicijske partnerje je več. Zahtevo, da bo Državni zbor na izredni seji obravnaval kreditiranje Ultre je realiziral šele v tretjem poskusu, praktično po dveh mesecih. Vsakič se je skliceval na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ga ta služba pravzaprav ne more pripraviti dokler točke niso uvrščene v program dela Državnega zbora. Šele potem, ko se zadeva začne obravnavati na seji Državnega zbora, ko je uvrščena na dnevni red, ta služba opozori če je kaj narobe, če obstaja kakšna neskladnost z ustavnim in pravnim redom in potem poslancem prepusti da odločijo, o tem in to tako ali drugače. To se pravi, da upoštevajo ali ne upoštevajo njihovo mnenje. Predsednik je v tem primeru in teh primerih ravnal drugače. V teh primerih on odloča, kako bodo delali poslanci.Seveda pa ima predsednik državnega zbora dvojna merila. Medtem, ko zahteve opozicije na tak način zavrača pa veljajo za točke, ki jih predlaga Vlada ali koalicija povsem druga navodila. Če bi za vladne akte veljal tak pristop, potem v Državnem zboru ne bi nikoli obravnavali Družinskega zakonika, Zakona o integriteti, ki ga sedaj na silo uvrščate v nadaljevanje na izredno sejo, itd., kajti na ta dva in na številne druge zakone je bilo vloženih več pripomb in amandmajev kot so imeli število členov pa predsednik ni ugotovil ničesar. Tudi izgovori predsednika, da zahteve opozicije ne sodijo v pristojnost Državnega zbora ne držijo. Prvi odstavek 32. člena Poslovnika pravi, v Državnem zboru se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Torej, pristojnost delovnih teles Državnega zbora je določeno, kumulativno pa to pomeni tudi obseg tega državnega zbora, obravnava politik stanja na posameznih področjih. Šele, če se tako naredi, so šele na vrsti zakoni, najprej pa politike in stanja.Zanimivo je, da je ob istem Poslovniku v prejšnjem mandatu, ko je državni zbor vodil gospod Cukjati, tedanji poslanec dr. Pavel Gantar vložil zahtevo za izredno sejo, na kateri smo obravnavali morebitno gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu torej na italijanski strani. Ni šlo neposredno za problem Slovenije pa tudi ni bilo nikakršnih težav ne s sklicem in ne z najavo časa. V primeru Stožic pa gre za probleme v Sloveniji. Gre za razpravo o izvajanju finančne in delovnopravne zakonodaje, za politike in stanja v Sloveniji. Isti poslanec, ki se mu je v tem mandatu sicer spremenil položaj ravna ob istih pravilih povsem drugače. Vloga Zakonodajno-pravne službe državnega zbora je opredeljena v 27. členu Poslovnika v prvem odstavku in pravi, da ima državni zbor Zakonodajno-pravno službo, ki daje mnenje o skladnosti predlogov zakona drugih aktov in amandmajev z Ustavo in pravnim sistemom ter po zakonodajno-tehničnih vidik predlogov. Kar pomeni, da Zakonodajno-pravna služba stopi v postopek in z oblikovanjem svojega stališča šele, ko je točka uvrščena na dnevni red državnega zbora ali delovnega telesa. Šele tukaj se mora do akta opredeliti ta služba. Tako predsednik državnega zbora tudi ravna, kadar predloži akt vlada ali koalicija. Tako imata obe možnosti, da v postopku obravnave akt dopolnita, popravita ali pa tudi ne, pa tudi ostali imajo možnost, da predlagajo svoje amandmaje, čeprav je vsak tak napor v primeru opozicije več ali manj zastonj. V primerih, ko pa zahteve za izredne seje državnega zbora vloži opozicija pa predsednik državnega zbora, ne da bi imel poslovniško podlago, zahteva že predhodno mnenje Zakonodajno-pravne službe, tako kot je bilo v opisanem primeru, na osnovi katerega potem do nezavesti zavrača zahteve Slovenske demokratske stranke in drugih opozicijskih strank.Sprašujemo se, zakaj tako različna ravnanja, zakaj ob istem poslovniku veljajo za opozicijo drugačna pravila? Ob tem je zanimivo, da ustreznost akta, če ima akt predpisane poslovniške sestavine, preveri pristojni sekretar delovnega telesa in ne Zakonodajno-pravna služba. Obe naši zahtevi sta imeli vse obvezne sestavine, bili sta torej tehnično izpravni. Recimo, za primer, zakon o preoblikovanju Kada, ki smo ga obravnavali včeraj, pa ni imel vseh obveznih sestavin in je imel celo lažne navedbe, pa ga predsednik državnega zbora, zato, ker ga je predlagala vlada, ni zavrnil.Naj navedem še en primer zadnjega, dvoličnega in diskriminatornega ravnanja predsednika državnega zbora. 4. maja sta dve skupini poslancev s prvopodpisanima Anderličem in Jurijem, vložili dve noveli zakona glede ustanavljanja občin Mirna in Ankaran, ter zahtevala slik izredne seje državnega zbora. Hitro, že 7.5., tri dni po tistem je Kolegij že obravnaval potrditev skrajšanih postopkov, kakor tudi zahtevo za sklic izredne seje.Na kolegij je bilo to uvrščeno takoj. Danes, ko smo imeli kolegij ob 9.00, sta ista predlagatelja pet minut po 9.00 vložila zahtevo, da se točki uvrstita na sklic izredne seje – člani kolegija nismo niti videli gradiva -, in je predsednik tej zahtevi takoj ugodil. Deset minut čez devet, ko je zadeva tekla, je to prišlo na dnevni red. Pa v tem primeru pogoji iz Poslovnika, spoštovani predsednik, niso izpolnjeni, ker ne gre ne za nujne postopke ne za nujne primere, ne za nič drugega, gre za splošno obravnavo in splošno razpravo. Ko pa to mi vlagamo, ko mi vlagamo svoje zahteve, pa Ljubljanica teče in teče in se ne zgodi nič.Tudi ko smo vložili, recimo, predlog, ali pa dali pobudo, da se pri teh dveh zahtevah za novi občini preveri proceduro, zdaj je že deset dni mimo, predsednik Državnega zbora pa ni pripravil še nič, ne čuti nobene potrebe, točka bo pa na izredni seji državnega zbora.Na kolegiju je predsednik državnega zbora dejal tudi naslednje: “Jaz moram reči, da seveda formalno gledano šele potem, ko bo sprejet postopek in uvrščena zadeva v sam zakonodajni, torej, proces sprejema tega zakona, bo prišlo mnenje Zakonodajno-pravne službe, v zvezi s katerim se bo treba odločiti. Oba zakona v formalnem smislu izpolnjujeta pogoje, nanašata se na vsebino, ki jo je državni zbor (…) ima te formalne kvalifikacije za ta zakon. Seveda pa osebno menim, da je ta postopek – bomo videli, kakšno bo mnenje Zakonodajno-pravne službe – vprašljiv, in mislim pravzaprav, da bomo ta postopek morali začeti od začetka.” Logično – z navodili predsednika državnega zbora in z rokovnikom, ki je bil tudi v tem konkretnem primeru. Sicer je iz tega teksta težko razbrati, ker je tudi tako povedan, vendar začeti je treba po vrstnem redu in ne kje vmes.Torej, čeprav je tudi v primeru teh dveh občin predsednik državnega zbora dr. Gantar javno podvomil v korektnost postopka, se je odločil za glasovanje, in da bo šele potem, ko bi se glasovanje izteklo, pridobil mnenje Zakonodajno-pravne službe, ne prej, ampak šele potem. Pri koaliciji, to se pravi, pri Juriju in Anderliču, je en koncept, en model, pri opoziciji in Stožicah pa je to čisto drugo.Kako predsednik državnega zbora razume ustavno določbo in poslovniško obvezo glede sklica izredne seje, se je torej nazorno pokazalo prav v konkretnem primeru Stožic. Po končani točki na kolegiju, v kateri smo določili dnevni red seje, ko smo obravnavali že eno od naslednjih točk kolegija, smo vložili zahtevo za izredno sejo in za razrešitev predsednika državnega zbora dr. Gantarja. Že naslednji trenutek po vložitvi zahteve je sledil klic enega izmed uradnikov generalne sekretarke državnega zbora na kolegij, ta je nemudoma obvestila predsednika državnega zbora. In predsednik državnega zbora je, ne da bi sploh videl, kaj v zahtevi piše, kako je točka oblikovana, ne da bi sploh preveril, ali ima vse potrebne sestavine, in ne glede na to, da smo dnevni red seje že določili, s to zahtevo takoj, kar nekje pri neki iks točki, razširil dnevni red seje, ki je že imela zaključeno vsebino, zaključeno specifikacijo. Vendar bi rad opozoril, da v primerih, ko razlogi za širitev dnevnega reda nastanejo po določitvi dnevnega reda, se o taki zahtevi za širitev odloča pri potrjevanju dnevnega reda na začetku seje državnega zbora. Vendar poslanci Slovenske demokratske stranke niti kdo drug širitve ni zahteval, tudi predsednik državnega zbora je ni, je ni ne zahteval in ne predlagal. Enostavno je to razširil kar sam od sebe, brez odločitve poslancev.Torej, predsednik državnega zbora je vse stvari vzel v svoje roke. Nista pomembna ne ustava ne poslovnik, ampak le njegovo osebno mnenje do zadeve. Ker se pri svojem delu ne drži ustavno določenih norm in ne tehnoloških postopkov, ki so predpisani s Poslovnikom državnega zbora, je predsednik državnega zbora postal glavni generator problemov pri delu državnega zbora. Sproža številne nepotrebne konfliktne situacije, omejuje delo v državnem zboru, zavrača vlaganje amandmajev z obrazložitvijo, da so amandmaji diametralno nasprotni, zavrne vložitev amandmaja zato, ker bi potem zakon bil brez členov itn. On odloči kaj se lahko vloži, kaj lahko poslanska skupina vloži in kaj ne sme. In tako naprej. Preprečuje tudi razprave o škodljivih in nevarnih problemih, ki jih sprožajo in povzročajo njegovi politični sopotniki, se pravi tudi zapre razpravo recimo o arbitražnem sporazumu. Tukaj bi le želeli številne odgovore predsednika vlade Pahorja, pa jih ni bilo. Zapre razpravo o Zalarju, Golobiču, Kresalovi, Križaniču. Zato predlagamo državnemu zboru, da se predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja razreši s funkcije predsednika in tudi predlagamo, da koalicija predlaga drugega, primernejšega kandidata. To bo navsezadnje dobro tudi za ugled državnega zbora. Hvala lepa.
Prvič. Državni zbor predlaga Banki Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča ali banki v večinsko državni lasti pri projektu financiranja izgradnje Športnega parka Stožice izvršujejo določila Zakona o bančništvu, ki govorijo o upravljanju s tveganji.Drugič. Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki sodelujejo pri izgradnji Športnega parka Stožice izvršujejo določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnostni in prisilnem prenehanju, ki govorijo o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb.Tretjič. Državni zbor priporoča proračunski inšpekciji, ki deluje v okviru Ministrstva za finance, da v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravi nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah v primeru gradnje Športnega parka Stožice.Četrtič. Državni zbor priporoča pristojnim nadzornim institucijam, da v okviru ustavnih in zakonskih določil čim prej opravijo pregled izvajanja projekta gradnje Športnega parka Stožice. Tu je mišljeno Vrhovno državno tožilstvo, Generalna policijska uprava, Računsko sodišče, Urad za varstvo konkurence in tako naprej.Petič. Državni zbor poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru svojih zakonskih možnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev. Če Vlada Republike Slovenije meni, da so trenutne zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, ji Državni zbor predlaga, da pripravi ustrezne popravke obstoječe zakonodaje.22. aprila smo potem vložili še zahtevo za splošno razpravo. 4. maja smo prejeli dopis dr. Gantarja v katerem je zapisal, da tako oblikovana stališča 1 in 2 ne sodita v pristojnost državnega zbora, čeprav smo predlagali, da tako Banka Slovenije, kot vlada poročata v okviru ustavnih in zakonskih določil. Če se zahteva dotakne Stožic in ljubljanskega župana Jankovića, dr. Gantar že vnaprej prepreči, da ne sme nihče poročati državnemu zboru, niti v okviru ustavnih in zakonskih določil. Ne Vlada in ne Banka Slovenije. Janković je torej zaščiten kot kočevski medved. Predsednik državnega zbora vsako takšno zahtevo v kali zatre – podpisnikom jo je že dvakrat. Po mesecu in pol je ta zadeva, sicer precej izgubila na teži, kajti v tem času naj bi kreditni odbor Nove Ljubljanske banke za projekt Stožice že odobril zajeten kredit.Podobnih primerov, ko je predsednik državnega zbora na neustaven način ščitil svoje politične somišljenike, šefe, koalicijske partnerje je več. Zahtevo, da bo Državni zbor na izredni seji obravnaval kreditiranje Ultre je realiziral šele v tretjem poskusu, praktično po dveh mesecih. Vsakič se je skliceval na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ga ta služba pravzaprav ne more pripraviti dokler točke niso uvrščene v program dela Državnega zbora. Šele potem, ko se zadeva začne obravnavati na seji Državnega zbora, ko je uvrščena na dnevni red, ta služba opozori če je kaj narobe, če obstaja kakšna neskladnost z ustavnim in pravnim redom in potem poslancem prepusti da odločijo, o tem in to tako ali drugače. To se pravi, da upoštevajo ali ne upoštevajo njihovo mnenje. Predsednik je v tem primeru in teh primerih ravnal drugače. V teh primerih on odloča, kako bodo delali poslanci.Seveda pa ima predsednik državnega zbora dvojna merila. Medtem, ko zahteve opozicije na tak način zavrača pa veljajo za točke, ki jih predlaga Vlada ali koalicija povsem druga navodila. Če bi za vladne akte veljal tak pristop, potem v Državnem zboru ne bi nikoli obravnavali Družinskega zakonika, Zakona o integriteti, ki ga sedaj na silo uvrščate v nadaljevanje na izredno sejo, itd., kajti na ta dva in na številne druge zakone je bilo vloženih več pripomb in amandmajev kot so imeli število členov pa predsednik ni ugotovil ničesar. Tudi izgovori predsednika, da zahteve opozicije ne sodijo v pristojnost Državnega zbora ne držijo. Prvi odstavek 32. člena Poslovnika pravi, v Državnem zboru se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Torej, pristojnost delovnih teles Državnega zbora je določeno, kumulativno pa to pomeni tudi obseg tega državnega zbora, obravnava politik stanja na posameznih področjih. Šele, če se tako naredi, so šele na vrsti zakoni, najprej pa politike in stanja.Zanimivo je, da je ob istem Poslovniku v prejšnjem mandatu, ko je državni zbor vodil gospod Cukjati, tedanji poslanec dr. Pavel Gantar vložil zahtevo za izredno sejo, na kateri smo obravnavali morebitno gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu torej na italijanski strani. Ni šlo neposredno za problem Slovenije pa tudi ni bilo nikakršnih težav ne s sklicem in ne z najavo časa. V primeru Stožic pa gre za probleme v Sloveniji. Gre za razpravo o izvajanju finančne in delovnopravne zakonodaje, za politike in stanja v Sloveniji. Isti poslanec, ki se mu je v tem mandatu sicer spremenil položaj ravna ob istih pravilih povsem drugače. Vloga Zakonodajno-pravne službe državnega zbora je opredeljena v 27. členu Poslovnika v prvem odstavku in pravi, da ima državni zbor Zakonodajno-pravno službo, ki daje mnenje o skladnosti predlogov zakona drugih aktov in amandmajev z Ustavo in pravnim sistemom ter po zakonodajno-tehničnih vidik predlogov. Kar pomeni, da Zakonodajno-pravna služba stopi v postopek in z oblikovanjem svojega stališča šele, ko je točka uvrščena na dnevni red državnega zbora ali delovnega telesa. Šele tukaj se mora do akta opredeliti ta služba. Tako predsednik državnega zbora tudi ravna, kadar predloži akt vlada ali koalicija. Tako imata obe možnosti, da v postopku obravnave akt dopolnita, popravita ali pa tudi ne, pa tudi ostali imajo možnost, da predlagajo svoje amandmaje, čeprav je vsak tak napor v primeru opozicije več ali manj zastonj. V primerih, ko pa zahteve za izredne seje državnega zbora vloži opozicija pa predsednik državnega zbora, ne da bi imel poslovniško podlago, zahteva že predhodno mnenje Zakonodajno-pravne službe, tako kot je bilo v opisanem primeru, na osnovi katerega potem do nezavesti zavrača zahteve Slovenske demokratske stranke in drugih opozicijskih strank.Sprašujemo se, zakaj tako različna ravnanja, zakaj ob istem poslovniku veljajo za opozicijo drugačna pravila? Ob tem je zanimivo, da ustreznost akta, če ima akt predpisane poslovniške sestavine, preveri pristojni sekretar delovnega telesa in ne Zakonodajno-pravna služba. Obe naši zahtevi sta imeli vse obvezne sestavine, bili sta torej tehnično izpravni. Recimo, za primer, zakon o preoblikovanju Kada, ki smo ga obravnavali včeraj, pa ni imel vseh obveznih sestavin in je imel celo lažne navedbe, pa ga predsednik državnega zbora, zato, ker ga je predlagala vlada, ni zavrnil.Naj navedem še en primer zadnjega, dvoličnega in diskriminatornega ravnanja predsednika državnega zbora. 4. maja sta dve skupini poslancev s prvopodpisanima Anderličem in Jurijem, vložili dve noveli zakona glede ustanavljanja občin Mirna in Ankaran, ter zahtevala slik izredne seje državnega zbora. Hitro, že 7.5., tri dni po tistem je Kolegij že obravnaval potrditev skrajšanih postopkov, kakor tudi zahtevo za sklic izredne seje.Na kolegij je bilo to uvrščeno takoj. Danes, ko smo imeli kolegij ob 9.00, sta ista predlagatelja pet minut po 9.00 vložila zahtevo, da se točki uvrstita na sklic izredne seje – člani kolegija nismo niti videli gradiva -, in je predsednik tej zahtevi takoj ugodil. Deset minut čez devet, ko je zadeva tekla, je to prišlo na dnevni red. Pa v tem primeru pogoji iz Poslovnika, spoštovani predsednik, niso izpolnjeni, ker ne gre ne za nujne postopke ne za nujne primere, ne za nič drugega, gre za splošno obravnavo in splošno razpravo. Ko pa to mi vlagamo, ko mi vlagamo svoje zahteve, pa Ljubljanica teče in teče in se ne zgodi nič.Tudi ko smo vložili, recimo, predlog, ali pa dali pobudo, da se pri teh dveh zahtevah za novi občini preveri proceduro, zdaj je že deset dni mimo, predsednik Državnega zbora pa ni pripravil še nič, ne čuti nobene potrebe, točka bo pa na izredni seji državnega zbora.Na kolegiju je predsednik državnega zbora dejal tudi naslednje: “Jaz moram reči, da seveda formalno gledano šele potem, ko bo sprejet postopek in uvrščena zadeva v sam zakonodajni, torej, proces sprejema tega zakona, bo prišlo mnenje Zakonodajno-pravne službe, v zvezi s katerim se bo treba odločiti. Oba zakona v formalnem smislu izpolnjujeta pogoje, nanašata se na vsebino, ki jo je državni zbor (…) ima te formalne kvalifikacije za ta zakon. Seveda pa osebno menim, da je ta postopek – bomo videli, kakšno bo mnenje Zakonodajno-pravne službe – vprašljiv, in mislim pravzaprav, da bomo ta postopek morali začeti od začetka.” Logično – z navodili predsednika državnega zbora in z rokovnikom, ki je bil tudi v tem konkretnem primeru. Sicer je iz tega teksta težko razbrati, ker je tudi tako povedan, vendar začeti je treba po vrstnem redu in ne kje vmes.Torej, čeprav je tudi v primeru teh dveh občin predsednik državnega zbora dr. Gantar javno podvomil v korektnost postopka, se je odločil za glasovanje, in da bo šele potem, ko bi se glasovanje izteklo, pridobil mnenje Zakonodajno-pravne službe, ne prej, ampak šele potem. Pri koaliciji, to se pravi, pri Juriju in Anderliču, je en koncept, en model, pri opoziciji in Stožicah pa je to čisto drugo.Kako predsednik državnega zbora razume ustavno določbo in poslovniško obvezo glede sklica izredne seje, se je torej nazorno pokazalo prav v konkretnem primeru Stožic. Po končani točki na kolegiju, v kateri smo določili dnevni red seje, ko smo obravnavali že eno od naslednjih točk kolegija, smo vložili zahtevo za izredno sejo in za razrešitev predsednika državnega zbora dr. Gantarja. Že naslednji trenutek po vložitvi zahteve je sledil klic enega izmed uradnikov generalne sekretarke državnega zbora na kolegij, ta je nemudoma obvestila predsednika državnega zbora. In predsednik državnega zbora je, ne da bi sploh videl, kaj v zahtevi piše, kako je točka oblikovana, ne da bi sploh preveril, ali ima vse potrebne sestavine, in ne glede na to, da smo dnevni red seje že določili, s to zahtevo takoj, kar nekje pri neki iks točki, razširil dnevni red seje, ki je že imela zaključeno vsebino, zaključeno specifikacijo. Vendar bi rad opozoril, da v primerih, ko razlogi za širitev dnevnega reda nastanejo po določitvi dnevnega reda, se o taki zahtevi za širitev odloča pri potrjevanju dnevnega reda na začetku seje državnega zbora. Vendar poslanci Slovenske demokratske stranke niti kdo drug širitve ni zahteval, tudi predsednik državnega zbora je ni, je ni ne zahteval in ne predlagal. Enostavno je to razširil kar sam od sebe, brez odločitve poslancev.Torej, predsednik državnega zbora je vse stvari vzel v svoje roke. Nista pomembna ne ustava ne poslovnik, ampak le njegovo osebno mnenje do zadeve. Ker se pri svojem delu ne drži ustavno določenih norm in ne tehnoloških postopkov, ki so predpisani s Poslovnikom državnega zbora, je predsednik državnega zbora postal glavni generator problemov pri delu državnega zbora. Sproža številne nepotrebne konfliktne situacije, omejuje delo v državnem zboru, zavrača vlaganje amandmajev z obrazložitvijo, da so amandmaji diametralno nasprotni, zavrne vložitev amandmaja zato, ker bi potem zakon bil brez členov itn. On odloči kaj se lahko vloži, kaj lahko poslanska skupina vloži in kaj ne sme. In tako naprej. Preprečuje tudi razprave o škodljivih in nevarnih problemih, ki jih sprožajo in povzročajo njegovi politični sopotniki, se pravi tudi zapre razpravo recimo o arbitražnem sporazumu. Tukaj bi le želeli številne odgovore predsednika vlade Pahorja, pa jih ni bilo. Zapre razpravo o Zalarju, Golobiču, Kresalovi, Križaniču. Zato predlagamo državnemu zboru, da se predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja razreši s funkcije predsednika in tudi predlagamo, da koalicija predlaga drugega, primernejšega kandidata. To bo navsezadnje dobro tudi za ugled državnega zbora. Hvala lepa.