Dr. Dimitrij Rupel o Bližnjevzhodni krizi: "Potrebno je trdno premirje".

Razmislek o dolgotrajnih sporih med Izraelci in Palestinci. Izraelci so po eni strani žrtve napadov s strani Hamasa, po drugi strani so gospodarji položaja. Kot žrtve imajo pravico do samoobrambe, kot gospodarji položaja pa so še bolj odgovorni, da poiščejo rešitev spora. Pri tem jim je mednarodna skupnost, tudi Evropska unija, ki je sicer pretežno nezaupljiva do Hamasa, pripravljena pomagati. Kdor je bil kdaj v Gazi, ki je velika kot koprska občina in v njej živita skoraj 2 milijona ljudi, si težko predstavlja, da bi bil žrtev kdo drug kot prebivalci Gaze.Toda tudi Palestinci imajo odgovornost. Problem je v tem, da so med sabo precej sprti. Predstavljata jih organizaciji Fatah in Hamas, ki nimata skupne politike niti do Izraela niti do arabskega sveta niti do Zahoda. Ni skupne strategije reševanja spora. Problem je tudi v tem, da oboroženi in napadalni del Palestincev izkorišča neoboroženo civilno prebivalstvo kot ščit.   Da imajo Palestinci pravico do samoodločbe, je prepričan tako rekoč ves svet, navsezadnje so priznanje v tem pogledu dobili tudi v OZN, saj so država nečlanica opazovalka. Palestina na žalost ni država brez napake, saj ne obvladuje svojega ozemlja, se ne vzdržuje sama itn. Rešitev spora ni v priznanju pravice do samoodločbe, ampak v postavitvi samostojne in neodvisne (kar je danes skoraj presežen pojem) palestinske države. Upori proti okupatorjem so seveda legitimni in jih sankcionirajo znana stališča OZN, pogosto pa se sprevržejo v notranje spore in v državljanske vojne. V zahodnem svetu zato prevladuje stališče, da ima diplomacija prednost pred vojsko, v najslabšem primeru pa je mogoča humanitarna intervencija mednarodne skupnosti v smislu odgovornosti za zaščito (responsibility to protect).Zunanji ministri EU (ki jim ni mogoče očitati neskladnosti z mednarodnim pravom) so 22. julija podprli stališče, da je treba razorožiti Hamas oz. teroristične skupine, kar pa si je Izrael razlagal kot podporo svojemu ravnanju, ki ni prizadelo le teroristov, ampak tudi palestinsko civilno prebivalstvo. Izrael sicer – v svoji državi – vzdržuje relativno visoko raven varovanja človekovih pravic, pri svoji politiki pa se seveda sklicuje na tragedijo, ki so jo – v zvezi s človekovimi pravicami – doživeli Judje med II. svetovno vojno.Slovenija mora še naprej delovati v okviru EU, ker sama nima dovolj gospodarske ali vojaške moči. Seveda je vprašanje, ali so slovenska stališča dovolj prodorna, da bi jim ostali Evropejci prisluhnili. Stališče, da je pripravljena posredovati med Rusi in EU, Sloveniji niso prinesli posebnega ugleda ali vpliva.Sankcije (bojkot Izraela), posebej če za njimi ne stojijo močne države (kot EU v primeru sankcij proti Rusiji), običajno niso uspešne. Po drugi strani vemo, da je Izrael pomagal Sloveniji, ko je bila v stiski. To pa nas ne odvezuje, da Izrael opozarjamo na spoštovanje mednarodnega prava.Tisti, ki predlagajo sankcije proti Izraelu, bi morali z enakimi merili obravnavati tudi sankcije proti Rusiji in še kateri državi.Slovenska javnost ni povsem natančno informirana o povezavah med Palestinci in bivšo egiptovsko oblastjo (Mohameda Morsija), ki je podpirala radikalne elemente v Gazi. Slovenija bi lahko prispevala k razlagi in odstranitvi nekaterih predsodkov. Navsezadnje bi moral biti ob Fatahu oz. PA v pogajanja vključen tudi Hamas, zato pa bi ga morali nehati demonizirati ob vsaki priložnosti. Palestinska vlada bi najbrž morala izplačati plače cca 40.000 delavcem, ki jih ima na plačnem seznamu Hamas.Predvsem je potrebno trdno premirje. Prej ali slej bo potrebna v Gazi tudi fizična navzočnost mednarodnih sil, vendar bo s tem najbrž kup pravnih in političnih težav. Predvsem pa je potrebna nova politika EU na temelju premirja iz leta 2012. EU naj podpira enotnost Fataha in Hamasa, predvsem pa naj prispeva h gospodarskemu razvoju Palestine. EU je že v preteklosti prispevala znatna sredstva za Palestino, vendar so bila pogosto predmet vojaškega uničevanja. Podpora mednarodne skupnosti Palestini bi se morala po obsegu približati podpori, ki jo uživa Izrael.Dr. Dimitrij RupelPredsednik Odbora za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS