Dr. Brejc v Evropskem parlamentu odločno opozoril na zavajajoče hrvaške izjave

Vodja slovenske delegacije v EPP-ED in podpredsednik SDS dr. Mihael Brejc je poslanske kolege v Evropskem parlamentu ponovno opozoril na zavajajoče izjave hrvaških predstavnikov. Ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu je na sestanku največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke – Evropskih demokratov (EPP-ED), ki šteje 288 poslancev iz vseh 27 držav članic, poslance nagovoril tudi predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader. V razpravi je sodeloval tudi vodja slovenske delegacije v EPP-ED dr. Mihael Brejc, ki je ob tem predstavil stališča Slovenije do odprtih vprašanj s Hrvaško ter hrvaškemu premieru zastavil nekaj vprašanj.

Dr. Brejc je med drugim izpostavil: “Tudi mene veseli napredek hrvaške v pogajanjih, vendar pa so ob tem zaskrbljujoče ugotovitve pristopne konference 19. 12. 2008, ki je identificirala šest področij, na katerih je Hrvaška v hudem zaostanku in realno ne more več ujeti predvidenih rokov v časovnici priključitvenega procesa. Ta področja so: pravosodje,
javna uprava,
boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu,
zaščita manjšin,
obravnava vojnih zločinov in posebej sodelovanje z ICTY-jem,
ekonomske reforme.

V javnosti se je ustvaril vtis, da Slovenija blokira proces pridruževanja Hrvaške EU, čeprav je očitno, da je mejno vprašanje s Slovenijo le eno od odprtih vprašanj.

Predsednik hrvaške vlade Sanader je v svojem uvodu dejal, da je tudi Slovenija vstopila v EU z nerešenim mejnim vprašanjem in zahteval enaka merila tudi za Hrvaško. Ob tem želim podati nekaj pojasnil. Sporazum Drnovšek – Račan je bil parafiran 20. julija 2001. Takrat sem bil podpredsednik Državnega zbora RS in se dobro spomnim, kako težko so poslanci pristali na kompromis. Državni zbor je nato ratificiral ta sporazum o celotni meji med Slovenijo in Hrvaško, Hrvaška pa je 3. septembra 2002 odstopila od parafiranega sporazuma. Slovenija in Hrvaška sta torej že našli skupno rešitev, ki jo je Slovenija zelo težko sprejela, Hrvaška pa si je kasneje premislila.

Naj vas ob tem spomnim, da je Slovenija vedno imela dostop do odprtega morja. Celo v času komunistične Jugoslavije je Slovenija imela dostop do odprtega morja. Takrat ni bilo republiških meja na morju, ni bilo slovenskega, hrvaškega, črnogorskega itd. morja. V totalitarnem jugoslovanskem režimu smo imeli dostop do odprtega morja, danes, ko pa je Slovenija članica EU, pa se ji ta pravica jemlje. Če pogledate uradne dokumente Hrvaške, objavljene v njihovem uradnem glasilu, boste v Piranskem zalivu videli mejno črto, ki Sloveniji zapira pot na odprto morje.

Gospod predsednik vlade, veseli me, da ste danes v svojem govoru Piranski zaliv imenovali Piranski zaliv in ne tako, kot ga v zadnjem času hrvaška stran imenuje v svojih dokumentih: Savudrijska vala. Piranski zaliv se tako imenuje že stoletja in nikdar to ime ni bilo sporno, razen za hrvaško stran, ki ga je pred kratkim preimenovala. Ni mi jasno, kaj naj bi s tem hoteli doseči oziroma sporočiti.

Glede reševanja mejnega vprašanja v javnosti krožijo informacije, da se Slovenija boji sodišča v Haagu. Sodišče v Haagu sodi po načelih mednarodnega prava in po načelu pravičnosti. Za začetek postopka v Haagu morata obe strani doseči soglasje o določenih načelih in slovenska stran je predlagala: da se ob morebitnem odločanju na haaškem sodišču razsoja o celotni meji, torej na kopnem in na morju;
da se skladno z ustavno listino, ki sta jo v enakem besedilu sprejeli Slovenija in Hrvaška, upošteva stanje na dan osamosvojitve, to je na dan 25. 6. 1991;
in da se poleg mednarodnega prava upošteva tudi načelo pravičnosti.
V letu in pol se Hrvaška in Slovenija nista uspeli dogovoriti o teh načelih, ker hrvaška stran zavrača načelo pravičnosti. Gospod predsednik vlade, zakaj Hrvaška nasprotuje uporabi načela pravičnosti, če meni, da ima prav?”

Hrvaški premier Sanader je v odgovoru na zastavljena vprašanja ponovil, da Hrvaška zahteva enaka merila za vstop v EU, da v nobenem dokumentu ne prejudicira meje, da je vedno pripravljena iti na mednarodno sodišče, na specifična vprašanja dr. Brejca pa ni eksplicitno odgovoril. Glede imena Piranskega zaliva je za hrvaškega premiera Sanaderja stvar jasna: “Slovenci ga imenujete Piranski zaliv, prevod v hrvaščino pa se glasi Savudrijska vala.”