Dr. Brejc na konferenci o problematiki zaposlovanja starejših

V četrtek, 15. maja je dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), poslanec v Evropskem parlamentu, kot glavni govornik sodeloval na dvodnevni konferenci dopisnikov za skupni informacijski sistem za zaposlovanje (Mutual Information System on Employment – MISEP) namenjeni problematiki zaposlovanja starejših, ki jo je na Brdu pri Kranju v času slovenskega predsedovanja organiziralo Ministrstvo za Delo, družino in socialne zadeve.Na konferenci so sodelovali številni strokovnjaki, profesorji in uradniki iz različnih evropskih držav. V uvodnem delu svojega govora je dr. Brejc povedal, da se z demografskim vprašanjem ukvarja tudi Evropski parlament, ki je tako kot Komisija, Odbor regij in vse druge evropske institucije zaskrbljen, zaradi demografske strukture Evrope. Medtem ko, naj bi število Evropejcev iz sedanjih 490 milijonov do leta 2050 upadlo na 470 milijonov, se število prebivalstva nekaterih drugih držav oziroma celin povečuje: leta 2050 naj bi delež prebivalstva Evrope, ki danes znaša 21 odstotkov svetovnega prebivalstva, znašal le še 7 odstotkov. Temu trendu ni ubežala niti Slovenija, ki je med tistimi evropskimi državami, v katerih naj bi se število prebivalstva do leta 2050 zmanjšalo za 20 odstotkov.V nadaljevanju je dr. Brejc poudaril, da nizka rodnost v Evropi ne pomeni le upadanja števila prebivalstva temveč tudi – ob vedno višji povprečni pričakovani življenjski dobi – večanje odstotka starejšega prebivalstva v populaciji. Demografske spremembe in starajoča populacija opozarjata, da bo treba pospešeno sprejemati ukrepe, potrebne za povečanje sodelovanja starejših generacij na trgu dela, kot tudi okrepiti politike in strategije trajnostne socialne varnosti, pokojninskega sistema in skrbi za starejše, ter zagotoviti večje medsebojno spoštovanje in solidarnost med generacijami.Dr. Brejc je še opozoril, da se v moderni družbi srečujemo s hudimi problemi socialne izključenosti starejših. Številni starejši delavci in upokojenci se spopadajo s psihičnimi težavami, občutkom osamljenosti, zapuščenosti in nekoristnosti, medtem ko njihov – predvsem umski – potencial ostaja neizkoriščen. Dr. Brejc vidi rešitev v tem, da starejši – ob primernih družbenih razmerah in socialni klimi –  obogatijo svoje življenje z večjo dejavnostjo, med katero je še posebej pomembno nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje –  tudi po upokojitvi. Pri tem bo “pomembna tudi vloga delodajalcev, sindikalistov in nevladnih organizacij oz. civilne družbe, ki bodo morali na novo premisliti svoje koncepte delovanja in upoštevati spremembe v demografski strukturi družbe”, je svoj govor zaključil dr. Brejc.