Iskanje

Pridruži se

Dr. Božo Predalič: Azil ne pomeni integracije

“Azil pomeni pribežališče na varno za čas vojne, ko nevarnosti v matični državi ni več, tej osebi azil več ne pripada,” je pojasnil dr. Predalič.

Dr. Božo Predalič: Azil ne pomeni integracije

Dr. Božo Predalič je v pogovoru za ETV nekaj dni po proslavi ob dnevu zastave spomnil, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije, o čemer je sprejet celo poseben zakon, zato bi bilo prav, da bi na ljubljanskem gradu vihrala slovenska država. Ob tem je še opozoril, da podpisovanje na zastavo ali zavijanje v zastavo ni dovoljeno, to je po njegovem mnenju daleč od domoljubja. Želi si, da bi ljudje večkrat izobesili slovensko zastavo, prav pa je, da jo izobesijo vsaj ob državnih praznikih.

Generalni sekretar veteranskega in domoljubnega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve se je dotaknil tudi financiranja s strani državnega proračuna, ki bistveno več sredstev namenja borčevskih organizacijam, ki častijo neko drugo državo. »Trudili so se celo, da nam vzamejo status društva,« je pojasnil nasprotovanje drugih veteranskih organizacij Združenju VSO.

»Težko je ugotavljati razlike, kajti gospod Janša je vedno resno, analitično zastavil stvari, on je deloholik in to zahteva tudi od svojih sodelavcev,« je dejal nekdanji generalni sekretar prve in druge Janševe vlade. Ob tem je izpostavil uspehe obeh Janševih vlad, kot najpomembnejšega pa je označil zelo uspešno vodenje Evropske unije leta 2008, kar so v tujini bolj cenili kot Slovenci doma.

Danes državo vodijo tako imenovani novi obrazi, brez resnih vodstvenih izkušenj in sposobnosti. »To ni škoda za opozicijo, to je škoda za vso državo,« je prepričan dr. Predalič, ki sicer spoštuje ljudi z akademskimi nazivi, vendar večina ministrov aktualne vlade zelo slabo vodi svoja ministrstva, kar občutimo vsi.

»Pravi politik, vizionar, mora videti korak naprej in tudi če se tisti trenutek vsi ne strinjajo z njegovim mnenjem, če ve, da dela prav, mora to peljati naprej,« meni dr. Predalič in ob tem še doda, da nujni ukrepi niso vedno prijetni za ljudi, a jih je treba izpeljati, da se razmere izboljšajo. Država se je v zadnjih letih izdatno zadolžila. Dr. Predalič načeloma ni proti zadolževanju, če se sposojeni denar namenja za investicije, ki bodo dajale dodano vrednost, brezglavo zadolževanje za krpanje tekoče porabe pa je škodljivo.

Dr. Božo Predalič je kot predsednik Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS je pokomentiral tudi dolge kolone na mejnih prehodih s Hrvaško, ki so posledica striktnega izvajanja Schengenskih pravil, ki so bila v času migrantske krize suspendirana. »Ideja Schengena je, da so države EU znotraj omogočile prost pretok blaga, ljudi in storitev. Da bo to območje varno, bomo okrog naredili močno in zanesljivo mejo,« je pojasnil dr. Predalič in dodal, da je Slovenija ob vstopu v Schengen od EU dobila izdatna finančna sredstva za ureditev infrastrukture ter ostale tehnične opreme, zato EU pričakuje, da bo mejo v skladu s pravili tudi varovala.

Glede migrantov dr. Predalič meni, da bi zanje morali poskrbeti tisti, ki so jih vabili v Evropo, torej predvsem Nemčija, na kvote ne pristaja. Dotaknil se je tudi načelne politike držav Višegrajske skupine, kamor Slovenija zaradi nasprotovanja takratnega predsednika vlade Drnovška ni vstopila, ki so opravile lustracijo in zato nas danes v razvoju že prehitevajo.

Dr. Predalič je predstavil pobudo SDS za zaostritev azilne zakonodaje. »Azil ne bo podeljen za nedoločen čas, ampak za obdobje enega leta,« je dejal in pojasnil, da azil pomeni pribežališče na varno, ko nevarnosti v matični državi ni več, tej osebi azil več ne pripada. »Azil ni integracija, kot ravna in nam skuša prikazati aktualna vlada,« je še poudaril.

Slovenska demokratska stranka je predlagala tudi prepoved nošenja burk in nikaba, kar so sicer sprejele številne države, in bila zaradi tega označena za ekstremistično, medtem pa se pozablja, da je ob obisku arabskih držav tam nujno spoštovati njihova pravila in navade. »Če dobim gosta v hišo, pričakujem, da se bo obnašal mojim navadam primerno,« je poudaril dr. Predalič, v nasprotnem primeru ni dobrodošel.

Eden izmed odmevnejših predlogov SDS je uvedba Nacionalne garde, ki bi temeljila na prostovoljcih, ki bi se sami odločili, da bi z zavestjo in srcem opravljali naloge ob naravnih nesrečah in drugih incidentih. Dr. Predalič to primerja z gasilci, ki so prostovoljci in delajo s srcem, ne pobegnejo pred resno situacijo, s katero so soočeni.

Dr. Božo Predalič je spregovoril tudi o nujni depolitizaciji policije. »Ob prehodu v demokracijo se naša policija ni otresla vseh kriminalistov, ki so ideološko zaslepljeni in to lahko opažamo vsak dan,« je dejal in kot primer navedel podobe diktatorja Tita v pisarnah kriminalistov. Sprašuje se, kako naj državljan, ki je trpel pod režimom, 25 let po osamosvojitvi zaupa policiji, če v njihovih prostorih zagleda podobo diktatorja.

Velik absurd, ki se dogaja v Sloveniji, so tajni predpisi, ki niso nikjer javno objavljeni in jih bo vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke takoj preklicala. V bivši Jugoslaviji so obstajali tajni uradni listi s tajnimi zakoni, po katerih so bili ljudje krivi, čeprav zakonov niso mogli poznati in se zavedati, da jih kršijo. In nekaj podobnega se je izkazalo v primeru Ornig. »Še hujše je to, da teh predpisov nočejo pokazati niti Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, katere naloga je, da nadzira te službe,« je zgrožen dr. Predalič, sploh ker se to dogaja s tihim pristankom predsednika vlade in ministrice.

Ob koncu se je dr. Predalič dotaknil tudi dela prometne policije, ki je po njegovem mnenju izgubila svoj smisel, saj v prvi vrsti ne deluje preventivno, ampak »postaja inkasant za polnjenje vedno lačnega državnega proračuna,« kar po njegovem mnenj ni prav. Policija mora varovati premoženje in skrbeti za varnost državljanov, za polnjenje državnega proračuna pa so davčni ukrepi.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.