Dr. Boštjan M. Turk: »Glas proti zaprtju arhivov na referendumu 8. junija je glas za slovensko pot do normalnosti.«

V Cerknem je v torek, 27. maja, potekal pogovorni večer z naslovom »Referendum – proti zapiranju arhivov, proti zanikanju resnice!« Na pogovornem večeru so sodelovali: ekonomist mag. Bernard Brščič, publicist dr. Boštjan M. Turk in poslanka Eva Irgl. Poslanka Eva Irgl je uvodoma predstavila zgodovino poteka sprejemanja zakona o arhivskem gradivu. Ob tem je spomnila na veliko uničenje arhivskega gradiva Udbe leta 1990. »Z masovnim uničenjem arhivskega gradiva leta 1990 je prišlo tudi do velikega kulturnega genocida,” je poudarila in dodala, da je za to potrebno tudi poiskati krivca.”Pri odločitvi za spremembo zakona o arhivih je šlo za povsem politično odločitev, ne pa strokovno,” je nato dejala Irglova in predstavila glavne spremembe, ki jih prinaša novela zakona o arhivih. Tako je izpostavila dve vsebinski določbi, zaradi katerih SDS nasprotuje noveli arhivskega zakona. »Prva je izenačevanje žrtev in storilcev, kar je za nas sramotno in nesprejemljivo. V zakonu iz leta 2006 so bili zaščiteni samo osebni podatki žrtev, ne pa tudi storilcev, kar uveljavlja sedanja novela zakona. Izenačevanje storilcev zločinskih dejanj in njihovih žrtev kaže tudi na siceršnjo odsotnost zavedanja o tem, kaj vse so žrtve pretrpele,« je poudarila Irglova.»Druga vsebinska točka, ki je za nas nesprejemljiva in je sporna, pa so postopki anonimizacije, preko katerih se onemogoča dostop do arhivskega gradiva,« je dejala in na primeru arhivskega spisa, ki obsega več kot 65.000 strani pojasnila, da zgolj dva arhivarja, ki sta zaposlena v Arhivu RS (na oddelku, kjer je gradivo Udbe oz. SDV), ne moreta v doglednem času anonimizirati takšnega besedila oz. bi po ocenah raziskovalca in publicista mag. Omerze za to potrebovala približno 125 let. »Gre za zahrbtno, načrtno zapiranje arhivskega gradiva, zato da raziskovalci ne bi mogli raziskovati zločinskih dejanj, ki jih je počela nekdanja SDV oziroma tajna politična policija,« je bila jasna Irglova.Prepričana je tudi, da se ljudje zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti in da se raziskovalcem omogoči celovito raziskovanje. Ob koncu je še enkrat poudarila, da je »treba novelo zakona o arhivih zavrniti zato, ker izenačuje žrtve in storilce. To je nedopustno in nedostojno.«

V nadaljevanju je publicist dr. Boštjan M. Turk povedal, da imamo v Sloveniji specifično situacijo. »Leta 1990 je bil Milan Kučan izvoljen za predsednika predsedstva Republike Slovenije, ker se je uspel ljudem prodati kot rešitelj naroda in tako uspel zagotoviti kontinuiteto vladanja,« je dejal dr. Turk in dodal, da bi bilo edino normalno, da bi se takrat komunisti poslovili od oblasti in odgovarjali za svoja dejanja. »A tako je bilo njihovo primarno dejanje, da so uničili arhive. Očitno gre za strahotno pomembna dejanja v njihovih očeh. Vedeli so zakaj morajo uničiti arhiv in ne smejo dopustiti, da resnica iz arhivov pride v javnost,« je povedal dr. Turk. Poudaril je tudi, da so »arhivi za vsak narod ključni vir s katerim se lahko poučimo o naši identiteti,  predvsem pa identiteti tistih, ki se danes predstavljajo kot državni voditelji.«Povedal je še, da je »boj za odprte arhive, boj za odprtost Slovencev in za našo normalnost,« in dodal, da je »narod, ki nima natančnega znanja o zgodovini, žrtev stalnih manipulacij na to temo, prav tako smo vsi žrtve naše nerazodete preteklosti, naše nepojasnjene zgodovine.« Dodal je še, da so »arhivi luč v zgodovinsko temo.«Dr. Turk je na svojem primeru raziskovanja predstavil pomembnost odprtih in vsem dostopnih arhivov. Povedal je, kako je leta 2010 naletel na zelo zanimivo zbirko dokumentov. Šlo je za reverzne lističe, ki so jih politični veljaki v času po drugi svetovni vojni podpisovali za različne dragocenosti, ki so jih dobili v dar oz. na posodo. Vodstvo Komunistične partije je namreč leta 1945 najprej poskrbelo, da so zaplenili premoženje tistih, ki so jih pregnali oz. likvidirali. Tako so poleg vil, stanovanj itd., zaplenili tudi slike slovenskih slikarjev. Vse te dragocenosti so zbrali v federalnih zbirnih centrih in si jih nato razdelili. »Zahvaljujoč odprtemu arhivu sem lahko pridobil to gradivo,« je povedal dr. Turk. Ob koncu je še dejal, da je »glas proti zaprtju arhivov na referendumu 8. junija, glas za slovensko pot do normalnosti.«

Ekonomist mag. Bernard Brščič je v nadaljevanju predstavil pomembnost odprtih arhivov. Povedal je, da je že George Orwell v romanu 1984 ugotavljal, da »tisti ki nadzoruje preteklost, nadzoruje tudi prihodnost,« in da to zelo ustreza naši realnosti. »Vprašanje je ali bomo še naprej živeli v tem izrojenem sistemu, ki z normalnostjo nima nobene zveze,« je dejal mag. Brščič in dodal, da smo se »leta 1991 nadejali svobodne, sproščene in demokratične Slovenije, ki bo domovina.« Poudaril je še, da so komuinisti leta 1990 vedeli, da je »treba vse »spremeniti«, da se ne sprememeni nič,« in dodal, da »smo tako dobili navidezno zmago Demosa, ki je bil prestreljen z udbovskimi kadri.« Povedal je še, da je zagatnost današnjega trenutka v tem, da smo se Slovenci osamosvojili, nismo pa se osvobodili. Ko bomo onemogočili prihodnost tem, ki vladajo že 70 let, bomo rešili situacijo.« Mag. Brščič se je dotaknil tudi očitkov o stroških, ki jih prinaša referendum. »Slovenija se zadolžuje po stopnji 1 milijon evrov na uro, zato je vprašanje 3,3 milijonov za referendum zelo nizka cena, da se znebimo izrojene situacije,« je povedal mag. Brščič.Povedal je še, da se trenutno stanje zdi brezizhodno, izvor pa je tudi arhivih. »Referendum je korak k očiščenju, soočenju samih s sabo. Arhivi so ogledalo narodu, opomin kaj moramo spremeniti, da nam bo v prihodnje lepše,« je dejal mag. Brščič.?Ob koncu se je dotaknil še prihajajočih parlamentarnih volitev in povedal, da bo ob trenutni situaciji zgolj prišlo do reinkranacije starih obrazov. »Levica je kot hidra s sedmimi glavi, ki ima izjemno sposobnost ponovnega rojstva. Ob takem volilnem sistemu kot ga imamo pa se nam obeta status quo,« je bil jasen mag. Brščič in dodal, da si lahko obetamo situacijo iz leta 1996 s šibko vlado. »Slovenija je resen bolnik in zato potrebuje radikalne reze, potrebuje resnega kirurga,« je še povedal mag. Brščič in dodal, da je »stabilna vlada v Sloveniji odvisna od volilnega sistema, zato ga je treba spremeniti.«