Dr. Boštjan M. Turk: »Arhivi razkrivajo kaj so počeli tisti, ki se imajo danes za najbolj ugledne«

V Žirovnici je potekal novi v nizu pogovornih večerov z naslovom Referendum – PROTI zapiranju arhivov, PROTI zanikanju resnice. Gosta sta bila publicist dr. Boštjan M. Turk in kolumnistka Vera Ban. Uvodoma je dr. Turk spregovoril o pomembnosti odprtih arhivov. Dejal je: »V arhivih je skrita naša zgodovina. Skrita so hrepenenja, trpljenja, zapisi o umorih, o tistem kar je človeka vredno in nevredno.«
Poudaril je, da se Slovenija ob osamosvojitvi ni tudi notranje osvobodila, saj jo je obvladovala ista elita kot prej. »Demokratične spremembe je niso nič omajale, nasprotno, celo okrepile so jih,« je povedal d. Turk. Spregovoril je tudi o delovanju Udbe in o tem, da nobena država vzhodnega bloka ni imela takšnega števila političnih zapornikov kot Jugoslavija. »V Sloveniji je bilo največje število udbovskih špicljev na prebivalca,« je povedal dr. Turk in dodal, da veliko teh pričevanj oz. dokumentov najdemo v arhivih. Ker pa je bil nad Udbo Centralni komite, ki je vse usmerjal, je po besedah dr. Turka logično, da je »Kučanova naveza živčna.« Omenil je še, da je tudi nov proces, ki se obeta Janezu Janši 7. julija, le slab teden pred volitvami, posledica strahu. »Te ljudi najbolj moti kar je zgodovina shranila o njih,« je bil jasen dr. Turk in dodal, da je  Borislav Jovič, zadnji predsednik predsedstva v knjigi »Zadnji dnevi SFRJ«, zapisal, da jih »skrbi samo oblast in kako bodo zmagali na naslednjih volitvah.«
»Tako se lahko kompanija Janeza Stanovnika, Milana Kučana, Janeza Kocijančiča v nedogled predstavlja kot najbolj sposobne, najbolj ugledne in osamosvojitelje, v resnici pa je bil Janez Kocijančič proti osamosvojitvi in nato brez sramu 25 let predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Roman Jakič je glasoval proti lastni slovenski vojski, dane pa je minister za obrambo,« je o sprenevedanju nekaterih povedal dr. Turk.
Povedal je še, da je bil komunizem najbolj kriminalen sistem, ki ni bil popolnoma nič drugega, kot sistem za nasilno obvladovanje ljudi in je propadel na najbolj sramoten način; sesul se je sam vase. »Za seboj ni pustil niti enega literarnega dela, glasbenega dela. Za sabo je pustil samo trupla in nasilje,« je poudaril dr. Turk. »Arhivi so tisti, ki razkrivajo kaj so počeli tisti, ki se imajo danes za najbolj ugledne in zato je nujno, da se gre na referendum in se glasuje proti zaprtju arhivov,« je bil jasen dr. Turk. Ob koncu je še dodal, da kljub temu, da je večina udbovskega in drugega gradiva uničena, obstaja kopija vsega gradiva v Beogradu.

V nadaljevanju je Vera Ban spregovorila o pokojnem dr. Jožetu Pučniku in sodelovanju z njim, kar je opisala tudi v knjigi »Moja pot ob Pučniku«.
»Pučnik je bil preprost, dober, topel človek,« je dejala Vera Ban. Opisala je svoje prvo srečanje z njim, ko je prišla v prostore stranke in ponudila svojo pomoč še v času, ko je zorela slovenska pomlad. Povedala je tudi, da je bilo delati z njim tako kot bi delal z očetom in da je vsako stvar vzel zares.
»Nič takega ni bilo v njem, kar bi lahko imenovali revanšizem, kar so mu pogosto očitali,« je dejala Vera Ban in dodala, da je na vprašanje, kaj čuti do  tistih, ki so ga po krivem zaprli, dejal: »Ne čutim sovraštva, samo prezir do tega kar so počeli.« Pučnik se je sicer po besedah Vere Ban zelo dobro zavedal, da brez razčiščevanja s preteklostjo Slovenci ne moremo pričakovati boljše prihodnosti. Spomnila se je tudi Pučnikovih besed, ki jih je izrekel nekaj dni pred svojo smrtjo v zvezi z njegovim političnim naslednikom Janezom Janšo: »Vera, prosim te, pomagaj Janezu še naprej, on si ne zasluži tega, kar počnejo z njim«.