Dr. Anže Logar: Za 5 milijard evrov, kolikor nas je stala bančna sanacija, bi morali dobiti konkretnejši odgovor

V nadaljevanju objavljamo celoten intervju z dr. Anžetom Logarjem, ki je bil objavljen v tedniku Demokracija 21. julija 2016. Z njim se je pogovarjal Metod Berlec.

Anže Logar se je rodil maja 1976 v Ljubljani. Po diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je (raz)širil obzorja z znanstvenim magisterijem s področja evropskih državnih študij, nedavno pa je doktoriral iz politične sociologije. Najprej se je preizkusil kot produktni vodja v marketinškem oddelku banke SKB. Takoj po zgodovinski odločitvi o širitvi EU je januarja 2003 odšel orat ledino v evropski parlament kot svetovalec za Slovenijo v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Leta 2006 se je pridružil domačemu znanju pri pripravi prihajajočega predsedovanja Svetu EU. Sredi 2007 ga je vlada imenovala na mesto direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, v času predsedovanja pa je bil uradni govorec slovenskega predsedstva Sveta EU. Konec leta 2008 se je posvetil evropskim temam v okviru Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve. V času druge Janševe vlade je znova postal direktor Urada Vlade RS za komuniciranje. Zatem je bil zaposlen na direktoratu za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Je predsednik Mestnega odbora SDS Ljubljana in mestni svetnik. Na zadnjih predčasnih državnozborskih volitvah je bil izvoljen za poslanca na listi SDS. Vodi pomembno preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji.

Gospod Logar, na Twitterju sem zasledil, da ste pravkar doktorirali na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Nam morda lahko zaupate, kakšen je naslov vaše doktorske naloge?

Vpliv volilnih sistemov na kvaliteto demokracije. Eden od vzrokov za stihijski strankarski sistem in neustrezno politično kulturo tiči tudi v slabem volilnem sistemu.

Nedvomno vam bo to znanje delno prav prišlo tudi pri vašem poslanskem del …

Ali pa bo dodaten vir frustracij, če ne bomo v doglednem času našli tistih 60 glasov, ki so potrebni za spremembo volilne zakonodaje …

Za 5 milijard evrov, kolikor nas je stala bančna sanacija, bi morali davkoplačevalci 3 leta po sanaciji vendarle dobiti konkretnejši odgovor.

Vodite preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Morda bi veljalo za začetek spomniti, da je imela vaša komisija, preden je začela z zaslišanjem prič, veliko težav s pridobivanjem bančne dokumentacije, da vam je veliko preglavic povzročila preiskovalna sodnica Deša Cener, ki je vse skupaj s svojimi odločitvami močno zavlekla!?

No, sedem od dvanajstih mesecev preteklega leta smo se morali ukvarjati z Dešo Cener.

Očitno je NLB glavna finančna trdnjava prejšnjega režima, ki pa se je po »sestopu z oblasti« uspešno regeneriral v času tranzicije!

Ali pa je šlo za naključje … (smeh)

Kako pa komentirate to, da preiskavo bančne luknje v NLB za velike denarce raziskuje nekdanji kriminalisti Drago Kos?

Je preiskoval. Po zamenjavi na čelu NLB je navdušenje v tej največji slovenski banki nad delom Draga Kosa očitno splahnelo.

Komisiji je potem v primeru NLB s pritožbami na višjih sodnih instancah uspelo …

Drži, zadeva je šla prav do ustavnega sodišča. Ironija potez sodnice Deše Cener je prav v tem, da je zavoljo postopkovnih manevrov z očitnimi nameni oviranja dela komisije prav ona najbolj zaslužna, da se je prek vseh sodnih instanc ustvarila sodna praksa, ki bo vsem prihodnjim preiskovalnim komisijam omogočila normalno delo brez nepotrebnih sodnih zapletov.

Člani preiskovalne komisije ste prve priče zaslišali marca.

In nadaljevali z zaslišanji tja do julija. Gostili smo skoraj 40 prič in jih zasliševali dobrih 100 ur.

Pomemben sklop zaslišanj, mislim da v aprilu, je bil vezan na nekdanje vodilne v mariborski Probanki, ki je bila znana po tem, da je bila politično povezana s Forumom 21. Ste lahko iz pričanj ugotovili, kaj je šlo v tej banki narobe, da jo je bilo treba septembra 2013 poslati v nadzorovano likvidacijo?

V tej banki je šlo toliko narobe, da je upravičeno vprašanje, zakaj moramo to ugotavljati šele prek zaslišanj na preiskovalni komisiji. In predvsem po tem, ko smo davkoplačevalci že plačali zapitke vodilnih.

Bančno in politično podoben primer je verjetno tudi Faktor banka, kije imela glavni sedež v Ljubljani in je bila praktično v istem času kot Probanka poslana v nadzorovano likvidacijo, samo da je bilo na to banko vezanih še več znanih imen, povezanih z vladajočo postkomunistično nomenklaturo …

In tudi posli so bili še za odtenek bolj »kreativni«. Ali reciva raje manj »bančni«, kot jih v svoji izvorni obliki predvideva zakon o bančništvu …

No, sedem od dvanajstih mesecev preteklega leta smo se morali ukvarjati z Dešo Cener …

V primeru Faktor banke ste konec aprila zaslišali nekdanjega tajkuna Hermana Rigelnika. Še v socialističnih časih je vodil Gorenje, v začetku devetdesetih let je bil predsednik državnega zbora, nato pa se je spet vrnil v gospodarstvo, kjer je prevzel vodenje Autocommerca, ki se je kasneje preoblikoval v ACH. Kakšen občutek vas je preveval, ko ste postavljali vprašanja »železnemu Hermanu«, kot so mu nekateri rekli?

»Železen« tako kot pri drugih odgovornih v teh dveh bankah. Nisem delal razlik …

Če sem prav razumel njegove odgovore, se sam ne čuti odgovornega za propad Faktor banke?

Drži. Pravi, da so krivi člani tedanje uprave in nadzorni svet. V tem ima prav. Je pa seznam krivcev verjetno daljši …

V začetku leta je vlada v vlogi skupščine Factor banke, Probanke in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) soglašala s poenostavljeno pripojitvijo obeh nekdanjih bank k DUTB. Korak, ki je utemeljen tudi po mnenju sveta Banke Slovenije, sledi zaključku nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke in prenehanju bančne licence za obe družbi. Je bila to logična poteza?

Likvidacija pomeni, da ob koncu roka za likvidacijo ugasneš družbo. S tega vidika je torej poteza nenavadna, kajti pripojitev k DUTB pomeni nadaljevanje poslovanja tudi po roku, ki je bil predviden za likvidacijo. Na končni odgovor, ali je bila odločitev za pripojitev z vidika stroškov za davkoplačevalce ustrezna, bo treba počakati na prodajo celotnega portfelja obeh bank. Če bo zaradi daljšega časovnega obdobja cena prodanih terjatev opazno višja, je bila odločitev smotrna. Če …

Koliko davkoplačevalskega denarja pa sta nas stali ti dve zasebni banki?

Za zdaj 455 milijonov evrov. V to pa še ni vštetih dodatnih 50 milijonov evrov, ki jih pričakuje vodstvo slabe banke zaradi priključitve obeh bank k DUTB.

Bo kdo od nekdanjih vodilnih iz teh dveh bank odgovarjal?

Bo. Če pa ne, bo to izključna krivda sodstva.

Vaša preiskovalna komisija je konec junija zaslišala nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, ki je bil eden glavnih akterjev pri milijardni sanaciji bank konec leta 2013. Čufer je vzroke iskal v različnih dejavnikih, pri tem pa ni želel s prstom kazati na posameznike. Zaslišana je bila tudi nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek. Od Čuferja niste dobili konkretnega odgovora, kdo je odgovoren za bančno luknjo …

Očitno se ne želi nikomur zameriti.

Kaj pa Bratuškova, ki je bila takrat predsednica vlade?

Ona pa se ni spomnila niti datuma, kdaj je njena vlada poslala Factor in Probanko v nadzorovano likvidacijo. Izguba spomina očitno postaja stranski učinek pri tistih, ki so se ukvarjali z bančnim sistemom v Sloveniji … (smeh)

Pojavljajo se očitki, da sanacija bank ni bila izvedena pravilno. Problematičen naj bi bil predvsem t. i. izbris podrejencev. Zadeva je na sodišču. Po Banki Slovenije se prispevek lastnikov in upnikov k delitvi bremena reševanja banke v postopkih odobritve državne pomoči lahko zahteva kot obvezen pogoj, razen v izjemnih primerih, ko bi uveljavljanje zahteve kršilo temeljne pravice ali bi bila zaradi uveljavljanja te zahteve ogrožena finančna stabilnost. Pri uporabi ukrepov izbrisa delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic se zmanjša nominalna vrednost lastniških in dolžniških instrumentov, kadar glede na finančni položaj banke ne ustreza več realni vrednosti. Ukrep izbrisa v takšnem primeru pomeni le formalno zmanjšanje vrednosti teh instrumentov in ne predstavlja posega v lastninsko pravico, so prepričani v Banki Slovenije. Kako vi gledate na to?

Naj odloči ustavno sodišče. Je pa, če zelo poenostavim, tako: če v sanaciji bančnega sistema z odpisom ne prispevajo lastniki podrejenega dolga, v tisti višini pač prispevajo davkoplačevalci. Če bo torej ustavno sodišče izbris podrejenih obveznic razglasilo za protiustavnega, bomo stroške spet morali pokriti davkoplačevalci.

V začetku meseca ste zaslišali zadnji dve priči iz sklopa predvidenih prič v prvem delu. Tako sta pred komisijo pričala vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan in guverner Banke Slovenije. Oba sta prepričana, da njuni instituciji dobro delujeta glede odkrivanja odgovornih za bančno luknjo, vendar pa za pokrivanje 5-milijardne bančne luknje iz žepa davkoplačevalcev ni odgovarjal še noben bankir. Kako to komentirate?

Bom ponazoril svoje mnenje s primerom. Poglejte, državnozborska komisija za nadzor javnih financ je že sredi leta 2009 zoper dve uslužbenki NLB v zadevi kreditiranja družbe Ultra naznanila sum kaznivega dejanja specializiranemu državnemu tožilstvu. Kar 7 let je potrebovala tožilka SDT Darja Šlibar, ki je neposredno podrejena Hariju Furlanu, da je to kazensko ovadbo zavrgla, čeprav je NLB banki – v bistvu nam, davkoplačevalcem, ostal nepoplačan dolg v višini 1,2 milijona evrov. Tožilka v sklepu zapiše: »Očitno se dogovori in pričakovanja niso uresničili, ocenjujem pa, da je razloge zanje iskati v dogodkih, ki so se zgodili mnogo kasneje in izven ravnanj omenjenih uslužbenk NLB glede odobritve in podaljševanja kreditov družbi Ultra.« In vodja SDT Furlan za tako pregrešno dolgo odločanje samo o tem, ali bo ovadbo tožilstvo sploh obravnavalo ali ne, na pričanju pred komisijo ni zmogel reči, da je to nesprejemljivo.

Kaj pa Banka Slovenije?

V preteklosti regulator evidentno ni opravil svoje naloge. Danes je ta nadzor bistveno bolj rigorozen.

Če bo torej ustavno sodišče izbris podrejenih obveznic razglasilo za protiustavnega, bomo stroške spet morali pokriti davkoplačevalci.

Se pravi, da preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji čaka še veliko dela?

To pa zagotovo. Ostajajo nam vse velike banke in morje slabih bančnih praks. V prihodnje bomo stranpoti slovenskega bančništva pregledovali predvsem na konkretnih poslih in ne prek generalnega pregleda bančnega portfelja bank, kot smo to počeli na primeru Factor banke in Probanke.

V ponedeljek ste predsedniku vlade Miru Cerarju postavili poslansko vprašanje, kakšno je njegovo mnenje glede odkrivanja in pregona bančnega kriminala ter kako ocenjuje zadnje preiskave v Banki Slovenije. Zanimalo vas je tudi, kakšen bo končni strošek sanacije bank za davkoplačevalce. Z njegovimi odgovori niste bili ravno zadovoljni …

Ne. Ste bili vi? Za 5 milijard evrov, kolikor nas je stala bančna sanacija, bi morali davkoplačevalci 3 leta po sanaciji vendarle dobiti konkretnejši odgovor.

Že pred časom je vlada obglavila vodstvo DUTB, nedavno je zaradi pritiska »ulice« odstopil predsednik SDH, v četrtek pa iz »osebnih razlogov« še minister za finance Dušan Mramor. Odhaja tudi njegov državni sekretar Metod Dragonja. Ministrstvo za finance pa začasno vodi profesorica španščine. Vse skupaj je že prav neverjetno.

Morda še nismo videli vsega. Cerar je še vedno premier, zato lahko sledijo nova presenečenja … (smeh)

Kako pa gledate na spore znotraj vlade?

Saj ne vem, ali so to res spori. Predsednik vlade nekatere v koaliciji označi za »male ljudi«, pa se zdi, kot da teh besed sploh ni izrekel. Zdi se mi, da je ta vlada bolj kot politična koalicija treh strank predvsem interesno združenje tistih, ki želijo biti na oblasti, pa po naključju prihajajo iz teh treh strank.

Menite, da se lahko zgodi, da bodo predčasne volitve že jeseni?

O tem ne odločava midva. Niti predsedniki treh koalicijskih strank.

Kdo pa potem?

Vprašajte Cerarja. Saj je on zadnji govoril o tem, da je Slovenija mafijska država z interesnimi skupinami, ki jo obvladujejo. On zagotovo veliko ve o tem …

Jankovića še vedno potrebujejo zato, da bo teden pred volitvami podprl Cerarjevega naslednika. Kreatorji politične levice potrebujejo tistih 5 odstotkov pribitka k skupnemu rezultatu “izbranca”, da mu omogočijo zmago v finalu.

V zadnjem času je zelo živahno tudi v opoziciji. Priče smo ustanavljanju novih strank in gibanj na pomladni strani ter številnim sporom. Mnogi se sprašujejo, kako bo to vplivalo na izkupiček izvorno demokratičnih strank.

Odvisno od udeležbe. Nova ponudba zna na volitve privabiti dodatne volivce. In ti bodo odločili o tem, ali po toliko zavojih na levo ni počasi že čas za kakšen korak v desno.

Je SDS pripravljena na volitve?

Mi? Mi smo vedno pripravljeni … (smeh)

Ste tudi občinski svetnik v Mestni občini Ljubljana. Kljub številnim očitkom na račun župana Zorana Jankoviča in kriminalističnim preiskavam proti njemu se mu ne zgodi nič. Vas to preseneča?

V normalni državi bi me moralo. Poznavajoč razmere pa me ne. Jankoviča še vedno potrebujejo zato, da bo teden pred volitvami podprl Cerarjevega naslednika. Kreatorji politične levice potrebujejo tistih 5 odstotkov pribitka k skupnemu rezultatu »izbranca«, da mu omogočijo zmago v finalu. Dokler bo Jankovič to lahko zagotavljal, se bodo postopki zoper njega izgubljali v proceduralnih zapletih na sodstvu.

Še za konec. Ste član državnozborskega odbora za zadeve Evropske unije in tudi odbora za zunanje zadeve. Kot svetovalec za Slovenijo ste bili zaposleni v evropskem parlamentu. Kako vidite Evropsko unijo po brexitu in Slovenijo znotraj nje v prihodnje?

Slovenija naj bo tam, kjer so njeni strateški interesi – v središču Evropske unije, skupnosti, ki temelji na vladavini prava. Dokler smo v taki družbi, ohranjamo potencial za napredovanje. Glede brexita pa takole: če bo Velika Britanija iz EU izstopila brez večje škode zase, ji bodo prej ali slej sledile tudi druge bogate države članice. Potem se bo tudi pokazalo, da projekt »združena Evropa« nima več tiste dodane vrednosti, kot jo je imel še pred dvema desetletjema. Če pa bodo postopek izstopa spremljale selitev delovnih mest iz Londona v druge evropske prestolnice in druge gospodarske nevšečnosti za VB, bo to resno opozorilo neodgovornim politikom, naj se za lastno politično agendo ne igrajo z usodo svoje države. Kateri scenarij bo prevladal, bo odvisno od sposobnosti pogajalcev na eni in drugi strani. EU po mojem tu ne bi smela popuščati. Če bo, je v ne tako oddaljeni prihodnosti pač ne bo več.