Dr. Anže Logar: Pri preiskovanju bančne luknje so odpovedali vsi organi

Poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije o zlorabah v bančnem sistemu dr. Anže Logar je pred dnevi gostoval v oddaji Sreda v sredo, ki jo je vodil novinar Boris Cipot. V oddaji je bilo govora o »rudarjih bančne luknje«. Dr. Logar je povedal, da se na preiskovalni komisiji trenutno ukvarjajo s pisanjem delnega poročila, ki bo obravnavalo nepravilnosti v Factor banki in Probanki ter odgovornost regulatorja, to je Banke Slovenije v slovenskem bančnem sistemu.

 »Preiskovalna komisija je na nek način anomalija. V neki državi, kjer bi organi pregona opravljali nadzorno funkcijo, kot ji veleva njena regulativa, ne bi bilo potrebe po ustanovitvi preiskovalne komisije, ker bi tisti krivci, rudarji bančne luknje, danes že bili globoko v postopkih ali ustrezno procesirani, torej obsojeni,« je dr. Logar uvodoma komentiral ustanovitev preiskovalne komisije. »V tem trenutku imamo dva sodna postopka, ki sta bila na prvi stopnji zaključena, in v katerih je zmagala tista stran, ki naj bi odgovarjala, torej stran bančnikov. To zagotovo ni prikaz normalnih razmer, ampak prej obratno,« pa je dr. Logar povzel stanje po treh letih, odkar smo davkoplačevalci sanirali pet milijardno bančno luknjo.

Nato sta sogovornika spregovorila o Islandiji, ki je v nekaj letih preiskala bančno luknjo, odkrila krivce, jim sodila in danes sedijo v zaporih. Dr. Logar je opozoril na pomembni razliki med Islandijo in Slovenijo. »Ko je prišlo do zloma bančnega sistema na Islandiji, so ljudje odšli na trge, so protestirali in zahtevali spremembo, na nek način režima, in odgovornost vseh, ki so to zakrivili,« je ocenil dr. Logar. Kot drugo razliko pa je izpostavil oviranje pridobivanja dokumentov, s čimer se člani preiskovalne komisije soočajo od samega začetka delovanja v Sloveniji, na Islandiji pa je povsem drugače. »Vsi dokumenti, ki so kazali na odgovornost pri nastajanju bančne luknje oz. sesutja islandskega bančnega sistema, so izgubili naziv bančne tajnosti in so postali dostopni, javni za vsakega, ki jih je želel pogledati,« je povedal predsednik preiskovalne komisije.

Voditelja je zanimalo, v kolikšni meri in če sploh v Sloveniji obstaja želja, da se zgodba okoli bančne luknje popolnoma razišče. »Sprašujem se, če te preiskovalne komisije na predlog SDS državni zbor ne bi ustanovil, če bi se sploh kdo v Republiki Sloveniji pogovarjal o preganjanju bančne kriminalitete,« je dejal dr. Logar in nadaljeval, da na deklarativni ravni soglasje o pregonu krivcev za bančno luknjo obstaja, koliko pa je realne želje po pregonu, pa je stvar diskusije. »Predsednik kreditnega odbora NLB v obdobju, ko je NLB podelila za 750 milijonov slabih posojil, je postal predsednik uprave SDH Marko Jazbec. Sedaj imamo v kabinetu predsednika vlade gospoda Žuniča, ki je bil predsednik Nadzornega sveta NLB v obdobju, ko je gospodu Kramarju podelil milijonsko nagrado. Še več, v kasnejšem obdobju je bil vodja oddelka v Factor banki, ki je bil odgovoren za likvidnostno pozicijo Factor banke. Ta pa je bila izjemno šibka. Torej, nekdo, ki je bil odgovoren za likvidnost in je slabo opravljal svoje delo, ima danes mesto v kabinetu predsednika vlade,« je poudaril dr. Logar.

V nadaljevanju sta sogovornika spregovorila tudi o t. i. izgubi spomina večine prič pred preiskovalno komisijo, ko se med pričanjem niso spomnili, da so podpisovali večmilijonska posojila. »Nekdo, ki me prepričuje, da se tega ne spomni, me ne bo prepričal, ampak me bo prej prepričal, da se tega namenoma ne spomni in da s svojo domnevno izgubo spomina prikriva svoja neprimerna dejanja oziroma poslovne odločitve, ki lahko mejijo na kaznivo dejanje,« je dejal dr. Logar in izrazil upanje, da s takšnim pričanjem ne bodo »prišli skozi« na sodiščih.

Glede odgovornosti regulatorja, to je Banke Slovenije, za tako veliko bančno luknjo pa je dr. Logar dejal, da je celotno dogajanje na področju bančne luknje posledica nedelovanja tistih organov, ki bi sicer morali opraviti delo, ki ga zdaj opravlja preiskovalna komisija: »Glavna odgovornost je na bankah, ki so to počele, in na organih pregona, ki tega niso sankcionirali, vzporedno s tem pa je tukaj še krivda regulatorja, torej Banke Slovenije, ki je prepozno ugotovil ali neustrezno ukrepal.«

Dr. Logar je tudi napovedal, da bo sestavni del delnega poročila, ki ga pripravljajo in bo na ogled oktobra, shema hobotnice Factor banke in Probanke. »Ta hobotnica je res impozantna. Za vsako izmed bank smo uporabili dva papirja velikosti A3, ki so popolnoma porisani s povezavami,« je bil zelo nazoren dr. Logar in nadaljeval, da mu ni jasno, kako je takšno mreženje dopustil regulator, to je Banka Slovenije. »Če nekdo zaprosi za kredit pri banki, pri kateri je tudi sam nadzornik, hkrati pa sam upravi banke dodeljuje nagrado, uprava banke pa se mora odločiti za podelitev ali nepodelitev tega kredita, imamo že v prvi fazi neposreden konflikt interesov,« je na eno izmed odkritih zgodb na zaslišanju spomnil dr. Logar.

Ob koncu je na vprašanje, ali se boji za svojo varnost, dr. Logar dejal, da računa, da živimo v razviti evropski demokratični državi in da njegovo delo ne more biti podvrženo tovrstnim grožnjam. Dr. Logar občasno dobiva anonimna grozilna pisma, ampak temu ne pripisuje kakšnega večjega pomena. »To samo pomeni, da nekatere učinkovito jezim,« je zaključil dr. Logar.